Enajsti december. Enajsta adventna zgodba. Navdihnili so jo “kralji ulice”. Navdihnila jo je tudi Mici, kot ponavadi. 😉 Beri naprej →
Adventne zgodbice: 10. december
Sobota je bila eden tistih dni, ko časa enostavno zmanjka. Deseta adventna zgodbica ni bila oblikovana niti v mislih, kaj šele da bi bila natisnjena in spravljena v adventni koledar, ko je dan posrkala tema. Po vrnitvi iz Ljubljane, kjer smo preživeli prijetno popoldne, sem se ob večerji spomnila, da me čaka še en opravek. Tudi Mici ni pozabila. Pred umivanjem se je na hodniku stegovala, da bi videla, ali se v tulcu števila 10 vseeno kaj skriva.
Nič. “Danes pa ni zgodbice,” je razočarano ugotovila. “Mogoče je zmanjkalo …” je rekla bolj sebi kot nama. V kopalnico sem za njo poslala moža. Poiskala sem zgodbico, ki sem jo pred časom napisala v domače “terapevtske” namene. Beri naprej →
Adventne zgodbice: 9. december
Deveta adventna zgodbica se je napisala kar sama. Govori o Micinem obisku zdravnika, glavno vlogo pa igrajo žele bomboni in štampiljke. Tokrat brez priloženega darilca seveda ni šlo. Ker imamo štampiljk že malo morje z vsemi možnimi motivi, sem v tulec skrila bombonček. Mici ima rada sladko in prav je, da se vsake toliko lahko tudi malo posladka. 😉 Beri naprej →
Adventne zgodbice: 8. december
Osmi dan nastavljanja zgodb o Mici v adventni koledar …
Dan za zgodbo o nastopanju.
Dan za zgodbo o ponosu – ker je Mici uspelo premagati tremo in nastopiti pred množico.
Dan za zgodbo, ki je lahko spodbuda tudi za naprej. 😉 Beri naprej →
Adventne zgodbice: 7. december
Za nami je sedmi dan predprazničnega decembra …
Mici se je tokrat ob zgodbici veselila nove kremice za prezebla lica. Naš letošnji adventni koledar prinaša praktična darilca, ki bi jih kupila v vsakem primeru, zdaj pa so zavita v dobro mero pričakovanja in še več ljubezni.
Sedmo branje prinaša sneg – v najrazličnejših oblikah, kakor jih pač narekuje otroška domišljija. 
Beri naprej →
Adventne zgodbice: 6. december
Lepo je videti otroka, ki ga razveselijo tako preproste stvari, kot so zgodbice. V resnici jih sicer niti ni tako preprosto pisati, sploh ne dan za dnem. 😛
Šesta zgodbica o Mici je zgodbica o poletju in o vrtnarskih opravilih. Zato so našo punco v koledarčku čakala tudi semena. Skupaj sva ugibali, katero žito bi lahko bilo. Obliko žemljice ima pšenica, seveda.
Stresli sva jih na namočeno vato, atija pa prosili, naj nama pripravi zemljo. Zdaj smo v pričakovanju, kdaj nas bodo presenetili prvi poganjki. Sporočimo. Beri naprej →
Adventne zgodbice: 5. december
Petega decembra z adventno zgodbico nismo čakali na čas za večerne pravljice. Mala bučka je napolnjen peti “nabiralnik” takoj opazila. Atiiii, daj me k tulčkom! Potem se je odločila, da se bomo zgodbico lotili kar takoj.
Ta dan je zgodbico prvič bral ati. In ne samo to … Tudi napisal jo je! Z veliko vneme in ljubezni, vem. <3 To je gotovo čutila tudi Mici. Med zbranim poslušanjem je zamišljeno strmela v prazno – sama ušesa so je bila. Brala sta dvakrat. Vmes jima je bilo smešno, kako se je tista druga Mici zmotila. Ni prav vse, ne? Sladkor mora biti. In večer je bil kar naenkrat topel in prijeten in popoln … Beri naprej →
Adventne zgodbice: 4. december
Adventni koledar in presenečenje št. 4.
Tokrat sem ga pripravljala na hitro pa še tiskalnik je začel nagajati. Vseeno sem zgodbico uspela natisniti, dodala pa sem tudi mini darilce, ki vedno pride prav in je sovpadalo s tematiko. V četrti zgodbi sem se razpisala o frizurah in dekliških muhah. 😉
Jih poznate tudi vi? Beri naprej →
Sofijin kovček zgodb: Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo
Drugo bralno-ustvarjalno srečanje ob Sofijinem kovčku zgodb je decembra potekalo prvo soboto v mesecu, saj v obilici predprazničnih dogodkov staršev nismo želeli še bolj obremenjevati.
V zavodu Bodidobro so na mojo prošnjo telovadnico čudovito okrasili v prazničnem vzdušju – gostoljubnosti in idej jim prav zares ne zmanjka. Hvala, dekleti! Ko so otroci s smehom napolnili igralnico, je bilo vse nared za ponovni obisk pri Sofiji … Beri naprej →
Adventne zgodbice: 3. december
Na ta veseli dan kulture, torej 3. decembra, je Mici zvečer že kukala na svoj adventni koledar. Še vedno nič. Navadno ga napolnimo med ali po večernem ritualu v kopalnici. Naša punca je danes zgodbico že pričakovala, saj je očku med večerjo zatrdila, da jo bo v “nabiralniku” gotovo spet čakala Mici. Ko jo je vprašal, kdo ji prinaša te zgodbe, je odgovorila, da poštar.
Na jogiju, kjer se vsak večer stiskamo, ni bilo nobenega dvoma več, kaj je na vrsti. Branje. Najprej to (list z zgodbico o Mici), potem pa še eno knjigico. Nato pa je sledilo presenečenje. Razvila ni le lista, ampak tudi nalepke! Zgodbi o risankah sem namreč dodala list, iztrgan iz knjižice o Pujsi Pepi z nalepkami (ki na obdaritev še vedno čaka v naši omari z darili). Če vas knjižica zanima, ker ste tudi pri vas veliki oboževalci simpatične pujse (z dobro in lepo artikulirano slovensko sinhronizacijo animirane verzije), je TUKAJ več informacij.
In sva brali. Takoj zatem pa dve nalepki nalepili na posteljo. Brez tega pač ni šlo. 😉 Beri naprej →