Na ta veseli dan kulture, torej 3. decembra, je Mici zvečer že kukala na svoj adventni koledar. Še vedno nič. Navadno ga napolnimo med ali po večernem ritualu v kopalnici. Naša punca je danes zgodbico že pričakovala, saj je očku med večerjo zatrdila, da jo bo v “nabiralniku” gotovo spet čakala Mici. Ko jo je vprašal, kdo ji prinaša te zgodbe, je odgovorila, da poštar.

Na jogiju, kjer se vsak večer stiskamo, ni bilo nobenega dvoma več, kaj je na vrsti. Branje. Najprej to (list z zgodbico o Mici), potem pa še eno knjigico. Nato pa je sledilo presenečenje. Razvila ni le lista, ampak tudi nalepke! Zgodbi o risankah sem namreč dodala list, iztrgan iz knjižice o Pujsi Pepi z nalepkami (ki na obdaritev še vedno čaka v naši omari z darili). Če vas knjižica zanima, ker ste tudi pri vas veliki oboževalci simpatične pujse (z dobro in lepo artikulirano slovensko sinhronizacijo animirane verzije), je TUKAJ več informacij.

In sva brali. Takoj zatem pa dve nalepki nalepili na posteljo. Brez tega pač ni šlo. 😉

Zgodbico 2. adventnega dneva (Prijatelji) najdete tukaj.