Adventne zgodbice: 21. december

V sredo zvečer je Mici že enaindvajsetič pokukala v adventni koledar. Spet samo zgodbica, je rekla malo razočarano. Jaaa, spet zgodbica, sem navdušeno zaklicala jaz. In sva brali. Mici je najprej preverila risbo na listu, da bi uganila, o čem bo zgodba govorila. Mami z dojenčkom, je ugotovila, beri mi.

Med poslušanjem je bila navrta kot radio. Kar naprej je komentirala slišano. Razlage o čebelicah niti ne poznam, zato je bila zgodba o tem, kako nastanejo dojenčki, veliko bolj enostavna in … nič kaj razburljiva. 😉 Vseeno je požela veliko zanimanje; Mici je pač radovedna. :) Beri naprej →

Adventne zgodbice: 20. december

img_20161220_200824-1

img_20161220_200956-medium

Na dvajseti večer sta iz tulca gledala dva zrolana lista papirja. Tamala je takoj ugotovila, da jo čaka samo Mici in da darilo (spet) ni priloženo. Kaj bi naj pomenile risbe otrok na večjem listu, ji ni bilo čisto jasno. Počakati je morala na naslednji dan, ko sem ji povedala, da lahko narediva plakat. Takega, na katerem so prikazana različna čustva. Mici je seveda zanimala samo ena stvar: Lahko te deklice izrežem? Rezanje papirja je zadnje čase njen najljubši hobi. Jaz se, za razliko od nje, na pospravljanje mini koščkov papirja, nisem navadila. 😛 Tokrat se za lepljenje nisem niti ponudila, ker sem vedela, da nimam šans. Nastal je zanimiv plakat. Ali ga bomo uporabljali, bomo šele videli. Morda pa bo ob novem napadu trme punca kdaj le razmislila, kako se počuti, in lažje izrazila, kaj jo v resnici muči. Ja, adventna zgodba govori o trmi. Trmi, ki je zrasla na drugem zeljniku, kot se zdi na prvi pogled … Beri naprej →

Adventne zgodbice: 19. december

img_20161219_193724-medium

Devetnajsta adventna zgodba govori o ustvarjanju, “pisanju” in prvih pismih. Govori tudi o prepuščanju vajeti, ko otrok pokaže interes. Pa o zniževanju kriterijev in preusmerjanju pozornosti s končnega izdelka na sam proces – ker je pomembna pot, cilj pa malo manj …

Preberite, kako sva z Mici pripravljali božične voščilnice. 😉 Beri naprej →

Adventne zgodbice: 18. december

img_20161218_193558-medium

Naša punca je včeraj prebrala 18. adventno zgodbo. Kar malo me je stisnilo, ko sem opazila, da rolce zlahka s koledarja vzame že sama (tiste višje je dosegla samo na stolu) in da nas od božiča loči le še šest večerov …

Tamala po večerji vedno steče na hodnik in preveri, kakšno je stanje. Grem gledat, če je že Mici, komentira. Mene pa matra firbec, kaj bo 25. decembra, ko zgodbic več ne bo. 😉

Osemnajsti dan je ponovno bil dan za darilce. Na vidno mesto sem nastavila naravno milo, ki ga bo gospodična lahko uporabljala zase ali za umivanje najljubše plišaste prijateljice. Prinesem samo še lavor in voila – že je tu Micina najljubša zabava.

img_20161219_183045-medium

Beri naprej →

Adventne zgodbice: 16. december

16. decembra je kazalo, da adventne zgodbice ne bo. Mami je bila cel dan službeno (in obslužbeno) odsotna, zato je časa, da bi zgodbica nastala, enostavno zmanjkalo. Tak je pač veseli december.

Še dobro, da je Micin ati – ati na mestu! Razočaranje, da zgodbice (prvič) ne bo, je bilo pred spanjem veliko. Pa je ata na hitro ubesedil luštno prigodo o vsakodnevnem večernem umivanju zob. V desetih minutah (med večerno risanko) je rešil mene in adventni koledar, ki do zdaj še ni zatajil. Ko sem zgodbico zjutraj brala, sem vedela (no, pa saj sem vedela že prej, da ne bo pomote!): moj otrok ima najboljšega možnega očeta. Adventne zgodbe nisem niti malo spremenila. Niti pikice. Še jezikovnega popravljanja se nisem šla. Čudovita in najboljša je točno taka, kot je! Ker je enostavno bila. Hvala. <3 Beri naprej →

Adventne zgodbice: 15. december

img_20161215_181058-medium

Za 15. december sem pripravila zgodbo o pripravljanju kave – tiste simbolične iz otroške kuhinje pa tudi čisto taprave. Darilce se je tokrat ponudilo kar samo. Natisnila sem bon za obisk simpatične ptujske kavarne, v katero navadno zahajam s prijateljicami brez podmladka (ali soproga). Ker imajo urejen tudi kotiček za otroke, si mislim, da bo Mici to darilo praktične vrednosti zagotovo zelo všeč. Da se o prisotnosti oranžnega mačkona, ki redno greje sedeže Muzikafeja, sploh ne pogovarjamo. Če bodo imeli v vitrini še domače kremšnite, pa sem sploh zmagala. :) Beri naprej →

Adventne zgodbice: 14. december

img_20161214_191913-medium

V naši kuhinji raste božično žito, ki sva ga z Mici našli v adventnem koledarju in ga posejali 8. decembra. Maček ga še ni zavohal, zato (zaenkrat) lepo uspeva …

img_20161215_195906-medium

Na štirinajsti adventni večer sem v koledar iz rolic nastavila svetlo kito, ki jo lahko s sponko spnete na lase. Mici je namreč zaprisežena ljubiteljica Elze – o čemer govori tudi zgodba 14. večera. Preverite, kaj bomo pri nas za pusta. 😉  Beri naprej →

Adventne zgodbice: 13. december

img_20161213_195906-1-medium

Adventni čas se je prevesil v drugo polovico. Objavljam že trinajsto zgodbo. Veste, kaj mi je najbolj zanimivo? Kako je naša Mici sprejela tisto Mici iz zgodbic, ki jo vsako večer pričakajo. Ravno včeraj se je začela kar naenkrat smejati. Rekla je: “Če bom srečala Mici, ji bom rekla, da se je zmotila. Reči bi morala: kvadrat in še en kvadrat je veliki avtobus! Ne pa kepa!” 😀

In veste, česa si najbolj želim? Da pričakovanje božiča ne bi tako hitro minevalo … Da bi se dan, vsaj kateri med njimi, upočasnil in da bi ga lahko užili v polni meri. Vse preveč hitimo … Pa tako lep, najlepši čas v letu je! Ste vi pri tem kaj bolj uspešni? Če ste – prosim za recept!

img_20161214_180012-medium

Aja, da ne pozabim.

Trinajsta zgodba o obisku živalskega vrta je spet moževa. Lepo me rešuje (hvala :*)!

Darilce sem tokrat na koledar kar pripela s ščipalkami, ker je bilo preveliko, da bi ga stlačila v rolico. Knjižica o živalih z nalepkami in preprostimi nalogami (iz najbolj fer trgovine) je vedno dobro darilo. :) Beri naprej →

Adventne zgodbice: 12. december

img_20161212_191802-medium

Za nami je polovica adventnega pričakovanja. Zaenkrat je nastalo 12 zgodb, danes bo Mici pričakala trinajsta. Po resnici povedano zadeva ni tako preprosta, kot se morda zdi na prvi pogled. Pravega navdiha pač nimaš čisto vsak dan in včasih tudi zmanjka časa … Svojevrsten izziv bo zastavljeni načrt realizirati – sploh zdaj, ko prihajajo vedno bolj zasedeni popoldnevi. Še dobro, da se je opogumil tudi možek in še sam napisal (zaenkrat) dve zgodbici <3.

img_20161213_180432-medium

Trinajsta zgodba obuja spomine na počitnice, ki jih je naša gospodična preživela pri babici. In pri babicah je vedno fajn, tudi če se sprva ne zdi, da bo. 😉 Beri naprej →