Kar se mene tiče, je mesec ljubezni pravzaprav april. Medtem ko nas maja preplavljajo hormoni sreče in novih začetkov, v aprilu izkazujemo naklonjenost in ljubezen do mnogih vrednot, ki našo družbo delajo srčno in odprto. Drugega aprila nam je mar za osebe z avtizmom, istega meseca pa se poklanjamo tudi zdravju in Zemlji, spodbujamo mlade prostovoljce, smo solidarni v medgeneracijskem okviru …, in hvaležni za vse knjige, ki so dom ponudile neprecenljivim zgodbam. Spodbujati, širiti in ohranjati vso to zbrano srčnost za mlajše generacije – to je resnični akt ljubezni do človeštva.
Prav nič nas ne stane, da smo pripravljeni prisluhniti zgodbi, ki je popolnoma drugačna od naše – na naj gre za leposlovje ali resnične izkušnje ranljivih skupin, ki so del naše družbe. Zato pri nas celo leto varčujemo z vodo, se ne branimo oblačil iz druge roke in z dvema različnima nogavicama opozarjamo na prisotnost oseb, ki zaradi spektra lastnosti ne morejo pasti v dolgočasno povprečje uniformirancev, kakršni smo postali.
Pravimo jim osebe s posebnimi potrebami, a ta oznaka o njih pove toliko, kot če bi zase rekla, da sem se razvijala po standardih … Torej ne ravno veliko. V nahrbtniku “posebnih potreb” se skriva izjemna pestrost obrazov, karakterjev in vedenj. Vsak je zgodba zase in vsak si zasluži, da mu damo priložnost, ne da bi ga na prvo žogo odpravili v stereotipni ozkogledosti. Raznolikost njihovih (drugačnih) življenj je lepo ujelo kar nekaj otroških in mladinskih knjig. Nabrala sem šopek takih, ki so v meni vzbudile pozitivna čustva brez nepotrebnega pokroviteljstva ali smiljenja. Hvaležna sem, da so “posebne” osebe v mojem življenju in da me polnijo s pristno naravnanostjo, ki je v zlaganem svetu ni več na pretek.
SLIKANICE O OSEBAH S POSEBNIMI POTREBAMI:
Veveriček posebne sorte (Svetlana Makarovič, Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, Sončkov klub, 1994)
Tema: gibalna oviranost, cerebralna paraliza
Čopko ima eno tačko drugačno – skrivljeno, tanjšo od drugih, zato ne more skakati ali plezati, kot to počnejo njegovi bratci in sestrice. To ga jezi in razočaran je, pa tudi druge živali se (malo potihem, včasih pa tudi glasno) sprašujejo, kaj bo iz njega. A tudi Čopko lahko počne marsikaj – dojemljiv je in veliko stvari se nauči, zato postane najpametnejši veveriček v gozdu, pa še prelepo poje. Med odraščanjem postane v gozdu zelo priljubljen.
Hanina božična želja (Aleksandra Pinterič, Pozitivna moč, 2020)
Tema: gibalna oviranost
Hana ne more hoditi ali brcati žoge. Nesrečna je, čeprav ima najlepše igrače. Svojo največjo željo se odloči napisati Božičku, a je njeno željo težko umestiti med ostale, ki bodo zagotovo izpolnjene …
Lev Rogi najde srečo (Igor Plohl, založba Pivec, 2014)
Tema: gibalna oviranost po nesreči
Zgodba leva Rogija je zgodba o ovirah, ki jih prinese življenje, ko se znajdeš na invalidskem vozičku, a tudi zgodba o tem, kako se v takšnem življenju znajti (in najti). Rogi poskrbi za kondicijo, za družabno življenje in si zada izzive. Z veliko življenjske energije nabira raznolike izkušnje – tudi take, ki se komu morda zdijo nemogoče.
Erikova mala ponev (Isabelle Carrier, Društvo za razvoj človečnosti : Ekološko-kulturno društvo Za boljši svet, 2021)
Tema: primanjkljaji, ki nas v življenju ovirajo
V preprosti slikanici spoznamo Erika, ki bi prav lahko bil otrok s posebnimi potrebami. Posebnimi potrebami tiste vrste, ki ga v življenju le ovirajo – pri različnih aktivnostih, pa tudi pri vzpostavljanju vezi. Erik za sabo neprestano vleče malo ponev. Ker ga omejuje (z njo pač ne zna ravnati), se sooča z različnimi izzivi. Težko je, ko ljudje v tebi vidijo le to, po čemer izstopaš, ne vidijo pa vseh drugih lastnosti, ki jih prav tako imaš. Erik se za vse mora potruditi dvakrat bolj kot drugi. Kar potrebuje, je predvsem oseba, ki mu bo pokazala, kako se z malo ponvijo znajti.
Le vprašaj! (Sonia Sotomayor, založba Grafenauer, 2020)
Tema: različne posebne potrebe
V knjigi so zbrane otroško preproste predstavitve otrok, ki živijo vsak s svojo posebnostjo – sladkorno boleznijo, astmo, slepoto, gluhoto, disleksijo, avtizmom, jecljanjem, Tourettovim sindromom, ADHD, alergijo, Downovim sindromom, invalidskim vozičkom. Iz predstavitev s stališča njihove vrstnice, ki ima tudi sama posebne potrebe, vejejo toplina, optimizem in posebna moč, s katero se vsak med njimi sooča s svetom.
Jakobova bralna rešitev (Dianna Wilson Sirkovsky, založba Hart, 2021)
Tema: bralne težave
Jakob v prostem času obiskuje zavetišče za živali. Ker se mu pri branju zatika, čas, ki ga preživi z mačkami, porabi tudi za urjenje branja. Tako ugotovi, da je mačkam popolnoma vseeno, kako bere, všeč pa jim je njegova prisotnost. Z vztrajnostjo Jakob užene besede, pa tudi najbolj nezaupljivega mucka.
Matija ne mara matematike (Anne Lafay, založba Grlica, 2021)
Tema: diskalkulija
Matija ne mara matematike. Ko jih pogleda, številko plešejo po svoje, zato jih pogosto zamenjuje. Pomaga si tako, da računa na prste, a to skriva pred sošolci. Po drugi strani zelo rad bere in ima cel kup knjig. K sreči se tudi s številkami uspešno spopade – s pomočjo strategij, ki mu olajšajo računanje.
Čudo (R. J. Palacio, založba Ocean, 2020)
Tema: redke bolezni, sindrom s kraniofacialnimi odkloni, sindrom Treacher Collins
Čudo ni navaden mladinski roman. Je zgodba o fantu, ki je vse prej kot navaden. Le malokdo ve, da je od zgodnjega otroštva naprej prestal veliko operacij, da je bilo okrevanje dolgotrajno in da je dihal skozi luknjico na vratu, skozi katero so mu napeljali cevko. Večina vidi le to, da pri desetih letih še vedno nekoliko momlja, predvsem pa, da jih njegov obraz spravlja v zadrego, da se ga izogibajo v širokem loku in da so nekateri ob pogledu nanj celo prestrašeni. Zgodba o otroku s kraniofacialnimi odkloni je zgodba o Auggieju, ki živi v manevriranju med sprejemanjem hude deformacije lastnega obraza in odzivi okolice nad njegovo podobo. Če August enim predstavlja (preveč čudno) čudo, ki bi ga bilo potrebno izolirati od “normalnih” vrstnikov, je za druge (čudovito in čudežno) čudo, saj zmore, naj bo še tako težko, preseči fizično oviranost in dvignjene glave živeti naprej.
ŽIVETI V PISANEM SVETU RAZNOLIKOSTI:
Jaz sem taka, ti si tak (Anke Kuhl, Mladinska knjiga, 2021)
Tema: Kaj je “normalno”?
Priročnik ne govori izključno o posebnih potrebah, ampak na preprost, vsakemu dostopen način odpira tudi temo spolnih vlog, kulturnih prepričanj in drugih razlik, ki si jih ne moreš izbrati. Iz njega veje univerzalna človeška potreba po razumevanju, sprejetosti in vključenosti.
Če prideš na Zemljo (Sophie Blackall, založba Epistola, 2021)
Tema: opis našega sveta
Na najbolj preprost način so v knjigi popisane ključne značilnosti našega sveta na Zemlji. Vse, kar je, je predstavljeno kot popolnoma naravno – vidno in nevidno, naravno in umetno narejeno, tisto brez posebnosti in vse, kar je posebno. Ključna sporočila (ki bi jih moral prebrati vsak Zemljan ali Nezmeljan), so taka.
Vsi imamo telesa. Vsako telo je drugačno.
Veliko je stvari, ki jih ne vemo.
Bolje in lažje je, ko si pomagamo.
Iz knjige veje skrb za čudovit planet, na katerem živimo, in drug za drugega.
Chrisova zgodba, serija Čudo (R. J. Palacio, založba Ocean, 2021)
Tema: prijateljstvo, za katerega se je potrebno truditi
Chris odrašča v družbi Augusta, ki navidez ne ustreza definiciji tega, čemur pravimo “pričakovano”. Kljub varnim rutinam, ki jih za otroke načrtno dolbejo starši, ugotavlja, da je življenje nepredvidljivo in polno preizkušenj – ne le za nekoga, ki čisto preveč izstopa iz množice, ampak tudi za vse, ki mu stojijo ob strani. Prijateljstva od Chrisa terjajo tehtanje med pričakovanji drugih in lastnim prepričanjem. Ko pride do spoznanja, da se moraš ukloniti, če želiš biti del množice, izbere pot, ki mu jo narekuje srce. Katero prijateljstvo torej v življenju resnično šteje? V ravnanju otrok in odraslih zlahka razberemo pomenljiv kažipot, kako si nuditi oporo, ko jo najbolj potrebujemo.
Odlično branje z izjemnim sporočilom. Kot zelena luč za potovanje skozi življenje z odprtim srcem.
