Na dvajseti večer sta iz tulca gledala dva zrolana lista papirja. Tamala je takoj ugotovila, da jo čaka samo Mici in da darilo (spet) ni priloženo. Kaj bi naj pomenile risbe otrok na večjem listu, ji ni bilo čisto jasno. Počakati je morala na naslednji dan, ko sem ji povedala, da lahko narediva plakat. Takega, na katerem so prikazana različna čustva. Mici je seveda zanimala samo ena stvar: Lahko te deklice izrežem? Rezanje papirja je zadnje čase njen najljubši hobi. Jaz se, za razliko od nje, na pospravljanje mini koščkov papirja, nisem navadila. 😛 Tokrat se za lepljenje nisem niti ponudila, ker sem vedela, da nimam šans. Nastal je zanimiv plakat. Ali ga bomo uporabljali, bomo šele videli. Morda pa bo ob novem napadu trme punca kdaj le razmislila, kako se počuti, in lažje izrazila, kaj jo v resnici muči. Ja, adventna zgodba govori o trmi. Trmi, ki je zrasla na drugem zeljniku, kot se zdi na prvi pogled …

Adventno zgodbo 19. decembra (Pismo) pa najdete tukaj.