Adventni čas se je prevesil v drugo polovico. Objavljam že trinajsto zgodbo. Veste, kaj mi je najbolj zanimivo? Kako je naša Mici sprejela tisto Mici iz zgodbic, ki jo vsako večer pričakajo. Ravno včeraj se je začela kar naenkrat smejati. Rekla je: “Če bom srečala Mici, ji bom rekla, da se je zmotila. Reči bi morala: kvadrat in še en kvadrat je veliki avtobus! Ne pa kepa!” 😀

In veste, česa si najbolj želim? Da pričakovanje božiča ne bi tako hitro minevalo … Da bi se dan, vsaj kateri med njimi, upočasnil in da bi ga lahko užili v polni meri. Vse preveč hitimo … Pa tako lep, najlepši čas v letu je! Ste vi pri tem kaj bolj uspešni? Če ste – prosim za recept!

Aja, da ne pozabim.

Trinajsta zgodba o obisku živalskega vrta je spet moževa. Lepo me rešuje (hvala :*)!

Darilce sem tokrat na koledar kar pripela s ščipalkami, ker je bilo preveliko, da bi ga stlačila v rolico. Knjižica o živalih z nalepkami in preprostimi nalogami (iz najbolj fer trgovine) je vedno dobro darilo.

Adventno zgodbo dvanajstega decembra (Počitnice) pa najdete tukaj.