Sodobni starši se ne moremo zediniti, kdaj otrokom začeti brati klasične pravljice in ali z njimi otroka sploh moriti.

Ena stran žuga, da sta brata Grimm v zgodbe uvrstila absolutno preveč nasilja za nežne dušice, in maje z glavo, kako neprimerno je otrokom prikazovati stereotipne podobe, za katere ne želimo, da bi jih ponotranjili (o, recimo, junakinjah, ki zaradi najdenega (in ne stežka pridelanega) zaklada ali poroke s prvim princem, ki prijezdi mimo, “srečno živijo do konca svojih dni”).

Tisti na drugem bregu bodo na transparente verjetno ob klicajih napisali “Pravljice oblikujejo vrednote”. Zraven bodo vzklikali, da junaki morajo biti polarizirani in da je sporočilnost o dobrem, ki vedno premaga zlo, brezčasna. Podkrepljeni z raziskavami stroke bodo poudarili tudi psihoterapevtsko vlogo pravljic, ob katerih se malček lahko poistoveti z junaki, išče rešitve in potrditve za svoja ravnanja, spoznava življenje in gradi lastni jaz. Beri naprej →

Z našo malo Mici sva bili prvo leto doma večino časa sami. Skupne trenutke sva izkoristili, kolikor se je le dalo, za kakovostno druženje. Tiste ure, ko je dojenčica spala, sem namenila najpomembnejšim opravilom (kuhanju, pospravljanju in osebni higieni), skoraj vsak dan pa sem v roke vzela tudi knjige. To so bile knjige za odrasle, jasno. Priročnike o razvoju otroka so vsake toliko izpodrinili romani za dušo. Vedela sem, da kot sveže pečena mamica potrebujem znanje o drobnem bitjecu, hkrati pa sem potrebovala tudi “odklop” od vsakdana. Pomanjkanje pogovora, ki ne vsebuje besed, kot so dojenje, plenice ali pediater, sem nadomeščala s konverzacijo knjižnih junakov.

Takrat sem navadno ležala na veliki postelji ob speči pupi, če pa mi je zaspala na rokah, sva se namestili na fotelj. Ob njem je vedno čakala kakšna knjiga, ki je čakala na bralca. V eni roki štručka, v drugi zgodba. Milina. Včasih sem na zelo podoben način prakticirala tudi uspavanje. Ko sem ob dobrem čtivu umirila sebe, se je veliko lažje sprostila tudi Mici in zaprla utrujene oči. Tako sva obe potovali – ena v sanjskem, druga v leposlovnem svetu.

Kaj sem imela od tega jaz? Ohranjala sem zbranost, spočila sem se in lažje prenašala pomanjkanje odrasle družbe. Poskrbela sem za žensko, ki je tičala pod prevladujočo mamico, in se napolnila z novo energijo. Beri naprej →

Branje je potovanje. Tega si nisem izmislila jaz. Ko odpremo knjigo, je tako, kot da bi izstopili na zadnji postaji domače ulice in se podali na drugo stran – v oddaljene svetove, naproti pustolovščini neslutenih razsežnosti, do zgodb, ki jih morda nikoli ne bi doživeli, in izkušenj, ki postanejo tudi naše, ko obrnemo zadnji popisani list. Ko prehodimo vso pot, ugotovimo, da je branje potovanje do samega sebe.

Beremo slikanice, pravljice in debele špehe, enciklopedije, revije in navodila na škatli barve za lase, sporočila na Facebooku in tista na listku, prilepljenem na hladilnik. Branje torej ni samo potovanje.

Brati pomeni tudi razmišljati, povezovati in sklepati. Brati pomeni bogatiti besedni zaklad in pridobivati informacije. Pomeni tudi učiti se – spoznavati jezik in njegova pravila, spodbujati razvoj govora, spoznavati zakonitosti sveta, v katerem živimo, in razbirati čustva ljudi, ki nas obkrožajo, tudi svoja lastna. Zato pomeni tudi bolj učinkovito razvijati empatijo. Brati pomeni uriti koncentracijo, razvijati domišljijo in gojiti radovednost. Ob vsem ostalem je brati tudi nuditi bližino, spletati nevidne, a močne vezi, deliti ljubezen in podarjati čas.

Branje je proces, ki ni preprost in ga je smiselno začeti spodbujati že zelo zgodaj. Naši otroci so tega vredni. Beri naprej →

Pa začnimo na začetku. To v resnici niti ni pred davnimi časi. 😉

Noseča sem bila 7 mesecev. Zibka, ki je prva naselila prenovljeni prostor za novega družinskega člana, je bila osamljena. Ponosna bodoča starša sva zato kupila preostalo nepogrešljivo pohištvo za otroško sobico: omaro, mizico, udoben fotelj in knjižni regal. Omaro iz čisto praktičnega razloga – zaradi kupa oblačilc, ki jih je bilo potrebno nekam pospraviti. Mizico sem si zaželela za malčkove prve (skupne in samostojne) ustvarjalne vzgibe, fotelj in regal Beri naprej →