Človek bi si mislil, da otrok pri štirih letih knjigo, ki jo je poslušal, gledal in listal (v kritičnem obdobju pa malo tudi čečkal) od prvega leta dalje, nekako prerase. No, zgleda, da to ni nujno. Samo loteva se je z vsakim letom drugače …
Taka stalnica je pri nas Muca Copatarica. Zdaj je sicer približno pol leta nismo jemali v roke, so pa jo zato v vrtcu. Hehe, bi rekla, da je jeseni novo skupino nadobudnih navihancev nekako treba ukrotiti. 😉 In ko sem Mici omenila, da lahko to našo priljubljeno mačko obiščemo, ko bo prišla v lokalno knjigarno, je bila takoj za. Da jim je o njenem obisku namignila že vzgojiteljica. Lepo. Šestdeset let prebiranja dejansko čisto preproste, a tako nežne in učinkovite zgodbe je seveda potrebno primerno obeležiti. Seznam lokacij in datumov najdete tukaj. Pa smo šli – poskakujoč deklič žarečih oči, utrujena nosečnica v zadnjem mesecu pričakovanja in v usodo vdani mož. Pred vrati knjigarne smo bili celo malo prej, a očitno še vedno pozni. Prostor je bil že poln malčkov, še bolj poln pa staršev, ki so se že začeli drenjati. Odlična ideja ob promociji Muce Copatarice je nekako izgubila sijaj. V to gnečo se v očitnem stanju nisem mogla riniti in hvaležna sem bila, da z Mici na srečanje nisva prišli sami. Pa se je izkazalo, da tudi ati ne bo mogel (niti želel!) zasedati mesta otroku ali dvema, zato sva punco usmerila med vrstnike, ki so že sedeli na tleh v krogu na sredi namensko izpraznjenega prostora, midva pa sva postala pred vrati. Še kar nekaj otrok je prišlo v želji, da bi končno videli to vsega krivo muco, ki je zagotovo vsakemu od njih že kdaj izmaknila copatke. Žal vsi starši niso doumeli, da dogodek v prvi vrsti ni namenjen njim. Na miniaturni lokaciji, nič kaj večji od 3 krat 2 metra, je recimo vedril tudi ne najmanjši voziček. Spraševala sem se, zakaj ob takem navalu obiskovalcev muce niso povabili na prostorno in prometno varno ploščad pred knjigarno, a na to organizatorji očitno niso pomislili. Da so zunaj ostali malčki, se mi je zdelo enostavno nedopustno! Kljub temu so vztrajali, da bi se z Muco Copatarico vsaj fotografirali, ko bo večina že odšla domov. Mici je bila k sreči dobro razpoložena in naju ni iskala, ko sva vse skupaj opazovala z druge strani izložbe. Preden smo odpeketali domov, pa nas je pričakal še en tuš. Micina prijateljica iz vrtca je nekje med knjigami našla zadnjo lutko muce, sešito iz blaga, ki jo je seveda želela imeti tudi naša gospodična. Žal, zaloge so bile izropane, čeprav sem ji bila pripravljena to igračo kupiti (pa se me ne da zlahka prepričati v kompulzivno nakupovanje). So pa lahko tovrstne majhne zaloge idealna pobuda za ustvarjanje! Muco Copatarico si namreč lahko izdelamo tudi doma. In to v obliki ročne lutke, kar prinaša dvojno zadovoljstvo. 
Izdelajmo lutko Muce Copatarice
Kaj potrebujemo?
- ročno lutko bele muce (mi smo jo kupili v Ikei in bila je kot nalašč za Muco Copatarico)
- modro blago za predpasnik
- moder trak za pentljo na repu
S pomočjo knjižne predloge in ilustracij Ančke Gošnik Godec ter malo šiviljskega znanja lahko sešijete preprost mini predpasnik, na mucin rep pa s trakom zavežete pentljo. Meni se je zataknilo le pri obutvi, ki je na koncu nisem izdelala. Pa je bila muca vseeno prav originalna, kaj pravite? Če se tudi vaši lumpi radi igrajo gledališče, je skupno ustvarjanje ročne lutke skoraj obvezno. 😉
Obiščimo Muco Copatarico v njenem domu
Še en namig, kam se lahko podate ob prijetnih jesenskih vikendih. Pravljični gozd Rdeča kapica (poiščite jih na FB) prihodnjo nedeljo popoldne vabi na zaključek sezone. Če še niste pokukali v njihove pravljične hiške najbolj priljubljenih literarnih junakov, je to za letos morda zadnja priložnost. Tista bela z rdečo streho in zelenimi polkni je hiška Muce Copatarice … pa saj je ne morete zgrešiti. 😉
Naslednjič pa vam zaupam, kako lahko z najmlajšimi malčki na preprost način upodobite Copatarico iz jesenskih naravnih pridelkov, hkrati pa urite otrokovo koncentracijo, vztrajnost in ročne spretnosti.