Pesmica za sestrici (ali kako se včasih pesem napiše kar sama)

Nikoli še nisem ničesar napisala tako zlahka, tako spontano, tako hitro. Vedno se mi dogaja, da z zapisanim nisem čisto zadovoljna, potem pa popravljam in čistim vse, kar mi ne diši po dovolj dobrem …

Oni dan pa se je med sprehodom v moje misli naselila ideja, ki je, začuda, imela obliko verzov (v rimah pač nisem navajena razmišljati). Besede o navihani deklici, ki nestrpno (kako pa drugače!) čaka, da pozdravi, poboža in pocrklja sveže rojeno sestrico. Bi rekla, da je malo krivo tudi neuspešno iskanje pesmi s točno tako tematiko, ki bi sovpadala z našim trenutnim razpoloženjem – in, ekola, rodila se je pesem. Hehe, tako neskromno sem se drznila klasificirati nastale rime. :) A dovolite mi veselje med tem čakanjem; saj ga bo kmalu zamenjala sreča v obliki rožnatih ročic. Pesem sem seveda prebrala tudi Mici. Pravi, da se ji zdi smešna, da pa je deklica, ki se jezi nad mačkom, prav gotovo ona. Ja, s kosmatim štirinožcem ima veliko dela. Tudi ona si namreč mora zapolniti ta čakajoči čas. :)

Vse ostale besede so odveč, vsa čustva se stiskajo med spodnjimi vrsticami.

 

DSC_0024pop (Large) (2)

2 komentarjev

  1. Ana TT says:

    Prekrasno :) in super ideja .. neki dan sem iskala pesmico za sestrico, ki je pričakovala bratca in je nisem našla.. mogoče bi jo bilo pa treba napisati 😉

    Z lepimi pozdravi in dobrimi željami,
    Ana

    • Vojka says:

      Draga Ana, tvoj odziv me je zelo razveselil. Super, da si našla idejo zase. Se strinjam – če pesmi ni, je to predvsem lepa priložnost, da nastane. 😉
      Vse dobro ti želim. (In dobro mero navdiha.) :)

Dodaj odgovor