Bolj se je bližal konec našega volčjega tedna, bolj sem bila prepričana, da bi volk moral dobiti svojo “mini me” različico. K sreči sem našla najbolj simpatičnega volkca, ki sva ga z Mici enostavno morali izdelati. Ker smo pravi hrčki, ki “za vsak slučaj” hranimo neverjetno količino stvari, sva za izdelavo imeli pri roki ves potreben material. Ha! Vidite, da se skladiščenje splača? 😛 Malo energije sva pokurili tudi s preprostimi gibalnimi vajami na svežem zraku – to malo Mici ravno dovolj utrudi, da zvečer brez težav potone v svet sanj.

Dejavnosti:

• na vrtu (na igralih): posnemanje gibanja volka (plezanje, tekanje …)
• doma: priprava materiala za izdelavo lutke iz nogavice (volka)
• doma: pomoč pri izdelavi lutke (volka)
• doma (na jogiju): učenje prevala naprej

Utrinki dogajanja:

V predalu z nogavicami sem poiskala primerek z najbolj obrabljenim petnim delom. Našla sem ga brez težav. Mehki beli kosmi so presežni del otroškega vzglavnika. (Ste ga ob nakupu tudi vi morali najprej napol sprazniti, da je lahko otrok na njem udobno zaspal??!) Medtem kot sem jaz rezala nogavico, je Mici uspelo z “oblaki” napolniti celo dnevno sobo …

Polnjenje volkovega trebuha sem prepustila mali pomočnici, izbiro gumbov za oči in nos, pardon, smrček, prav tako. Nekaj časa sva sicer porabili za usklajevanje mnenja o velikosti gumbov, primernih za oči, potem pa se le zedinili, da bodo manjši ustreznejši.

Zaključni del izdelave (beri: šivanje) sem opravila sama. Mici je ob meni prav tako “šivala” – na mojo prvo “singerco”, ki sem jo dobila v dar pri nekje Micini starosti. S kosom blaga in sukancem se otrok lepše (in za dalj časa) zamoti kot z govorečo plastiko na baterije.

Tukaj je končni izdelek, ki je nastal po tej predlogi. Zaradi skoraj nasmejanega izraza na obrazu je všeč tudi Mici. Mene je navdušila preprosta izdelava, pri kateri lahko sodeluje tudi otrok, še bolj pa “površni” videz z vsemi neuglednimi in nepopolnim ročnimi šivi. Če vprašate mene, diši po preprostosti, domačnosti in ljubezni …  <3

Na šesti dan sva se nekoliko posvetili tudi gibalnemu razvoju – na vrtu sva posnemali gibanje volka in plezali na našo hiško dva metra nad tlemi (no ja, vsaj Mici je). Kasneje v sobici sem še ne dovolj utrujeni punčki pokazala, kako lahko volk naredi preval. To je bil šele pravi hit! Fotografij, ki bi prikazovale energični del dneva, ni. Varnost otroka je na prvem mestu, zato so moje roke bile zasedene s pomembnejšimi rečmi, kot je stiskanje na sprožilec fotoaparata. Hvala za razumevanje. 😉

Najbolj lušten trenutek šestega dneva:

Otroško veselje na sončku! (Mislim, da že vsi nestrpno pričakujemo pomlad.)