Peti dan tematskega tedna sem popolnoma prilagodila barvam. Z Mici sva začeli z barvami gozda in volka, nadaljevali pa tudi z ostalimi, saj se mi je zdelo škoda, da pripravljenih aktivnosti ne bi izkoristila v polni meri …

Dejavnosti:

• doma: iskanje ujemajočih barv na barvnem krogu
• doma: barvanje papirnatih krogov
• doma: določanje barve vsakdanjim predmetom

Utrinki dogajanja:

Kako lahko na preprost in učinkovit način izdelam barvni krog, me je spomnil super posnetek z bloga Mamiblock. Izbirala sem med barvami volka in gozda (zelena, rjava, siva, črna, rumena), namerno pa sem dodala tudi vijolično, ki je med Micinimi najljubšimi barvami. Potem sem po hiši pobrala nekaj predmetov in jih dala v košarico – za kasnejšo aktivnost. Med njimi tudi Micin mali lonček na pike. Ne smejte se izgledu košarice. Izdelala sem ga sama po navodilih, ki sem jih že kar nekaj časa nazaj prav tako zasledila na spletu, a se res ne spomnim, kje. V bistvu je zelo preprosto, košarica pa za malčkove pripomočke vedno pride prav. Jaz sem jo zašila iz okrasnega podstavka za krožnik (debelejši filc), ki sem ga prav za ta namen za mali denar kupila v Kiku.

“Igra” z barvami je našemu škratku šla dobro od rok. Najprej je bila navdušena nad krožnikom na vratih in takoj prosila, če ga lahko tudi ona pobarva. Ko je zagledala še kljukice, ji ni bilo potrebno dati nobenih navodil – takoj je vedela, kaj mora narediti. Kljukice imajo pri nas sicer čisto svojo zgodbo. Z njimi se je zelo rada igrala že kot mali kobacaj. Rada mi je pomagala obešati perilo, kljukic pa se je lotila na svoj način – namesto, da bi jih stisnila, jih je na oblačila natikala obrnjene navzdol. Njena pomoč je bila zelo koristna (zame in zanjo), zato je nisem želela preveč popravljati in ji jemati volje do dela. Nekajkrat sem ji seveda pokazala, kako kljukico razpreš, a je njen (že izdelan) sistem prevladal … No, če se vrnem – tokrat je ščipalke na krožnik nataknila po pravilih. 😉

Kasneje sva se preselili v kuhinjo. Jaz sem morala dokončati kosilo, Mici pa sem prosila za pomoč. Prinesli sva pripomočke za barvanje s čopičem (kar obožuje) in krogce, izrezane iz tršega papirja, ki jih je pobarvala v izbranih barvah. Naša kuhinja je zelo majhna, vendar imamo v njej še vedno dovolj prostora za dva ključna elementa, ki sta nepogrešljiva – leseni pult in “stojalček” (tako mu pravimo mi, obstaja pa tudi izraz pomagavček).  Med delom sem lahko brez skrbi, otrok zraven mene pa uživa po svoje.

Košarico s predmeti sem Mici izročila pred večerjo. Pokukala je vanjo in nekaj predmetov položila na pripravljene krogce ujemajočih se barv. Tokrat je zanimanje precej hitro izgubila, saj je se domov vrnil hudo pogrešan ati. Hehe, tega ji pa res ni mogoče zameriti. In dneva je bilo naenkrat konec – da sva kar pozabili na pravljico o volku.

Najbolj lušten trenutek petega dneva:

Seveda, da ne pozabim. Med brskanjem po košarici je Mici takoj izločila predmete, ki po njeno ne sodijo vanjo – oreh (“Glej, ati, oreh, boš ga zlomil?”) in njeno rokavičko (“To pa ne gre sem!”). 😀