Ta veseli dan kulture

Tudi letos smo praznovali ta veseli dan kulture. Tokrat malo drugače, malo po svoje … Ampak ravno tak je bil najbolj pristen in najbolj naš.

Kaj je kultura? Kultura so predstave, so knjige, so filmi. Kultura je omika in olika. Kultura je ljubezen – recimo ljubezen do zgodb, ljubezen do lepega. Tako kulturo pa lahko srečaš (ali celo ustvariš!) kar doma. Mici bi seveda z veseljem obiskala gledališče ali muzej, Male pa zaenkrat še ne vodimo v natrpane neprezračene prostore z množico otrok (in virusov, bacilov ter podobnih nadlog), zato smo se letos kulturno udejstvovali doma. S poudarkom na kulturno, malo manj pa na kulturo – a ne bodimo dlakocepski.

Mici je zaradi lanske prakse vsakodnevnih branj o navihanem istoimenskem dekliču dobila vtis, da je adventni koledar potrebno zapolnjevati z drobnimi darilci in predvsem – zgodbami. Letos z novim zagonom pišem o Micini družini in dogodivščinah, ki smo jih preživeli, in jih skrivoma dajem v doma narejen koledar, kot si ga je zamislila Mici. Prvi večer gospodične s popisano rolco papirja sploh nisem prepričala, z današnjo zgodbo pa je bila že nadvse zadovoljna. Ufff, sem si oddahnila. 😉

IMG_20171201_182743_HDR

 

Jaz sem si privoščila 15-, morda pa celo 20-minutno razsvetlitev s pomočjo romana Vsa ta nevidna svetloba (Anthony Doerr, 2016, MK), ki nosi eno najmočnejših zgodb, kar sem jih imela čast brati. Prve strani sem pogoltnila že v porodnišnici. Pa bi se morda kdo obregnil, kako lahko ob tako srečnem dogodku, kot je rojstvo, berem o tako mračni temi, kot je vojna. Takemu zabrusim, da boljšega časa ne bi mogla izbrati – še toliko bolj se namreč zavedam lastnega “bogastva”, ki ga posedujem, in lastne svetlobe, v katero se zbujam … Vsak večer, ko babiki začneta presti vsaka  svoje sanje, si za nameček privoščim razvajanje v udobju domače kopalnice. Omamno dišeči adventni koledar sem si tokrat tudi jaz pošteno zaslužila … pa sva z možem počastila eden drugega. :)

IMG_20171201_180316_HDR

 

Micin ati ni mogel izviseti (glede na to, da je poskrbel za moja decembrska razvajanja), zato sva mu z Mici pomagali, da si vsak večer privošči drugo pivsko poslastico iz svojega adventnega koledarja. Verjemite, veseli se ga kot malo dete! :)

IMG_20171201_180251_HDR

 

In ker se spodobi, da imamo v štiričlanski družini štiri koledarje presenečenj, je svojega dobila še Mala. To je najmanjši koledarček, ki si ga lahko predstavljate, s preprostimi nalogami za srčna dejanja. Zašila sem ga na roko, po 24. decembru pa bo z vsem, kar bo vmes nastalo, romal v Malenino škatlo spominov. Vsako tele ‘ma svoje vesel’e, pravijo; jaz imam veselje s shranjevanjem naših zgodb. Ker dnevi prehitro ugašajo, otroci prehitro rastejo.

IMG_20171201_181146_HDR

 

Vidite … zame je kultura tudi prebiranje adventnih (in drugih, bolj odraslih) zgodb, v končni fazi pa tudi osrečevanje nam ljubih ljudi, skrb za telo (ki morda zahteva ščepec razvajanja z imenitnimi dišavami iz Oksitanije) in kulturno pitje piva. Vsakemu svoje. Naj bodo polni kulture (take in drugačne) tudi vaši večeri.

Dodaj odgovor