Na kaj najprej pomislim(o) ob krompirjevih počitnicah?
Na veliko časa za ustvarjanje, jasno. 
Mi smo bili v teh dneh okupirani s kuhinjo, ki je končno dobila svežo (in kuharice vredno) podobo. Kakšen detajl ali dva sicer še pogrešam, vendar lahko rečem, da po dveh mesecih brez kuhalne površine v hiši končno spet lažje diham …
Kuharska knjiga in mafini
In ko sem tako razmišljala, kakšno dejavnost naj “med počitnicami” ponudim otroku, so se misli še kar zaletavale v kuhinjske stene. Kaj nama je preostalo drugega, kot da sva segreli še neomadeževano pečico, atija poslali po nov, sodoben pekač za mafine, potežkali kuharico naše najmlajše sladkosnedke in mešalnik vklopili na najvišje obrate.
Jaz sem bila navdušena nad praktičnim silikonom za peko kolačkov, Mici pa (po pričakovanjih) nad sladkimi, pisanimi posipi. Veseli me, da rada brska tudi po praktičnih knjižnih izvodih, kot je kuharska knjiga, čeprav je zadeva, ki jo ima v lasti, pinki (dozdeva se mi, da sem alergična na princeskino roza) in čeprav je ne bereva zares (vsaj ne tako kot zgodbe). Kljub temu se ob knjigah s praktično vsebino uči, da je v njih skrita modrost vseh vrst in da ima do le-te dostop prav vsak.
Krompirjeve štampiljke
Ker mi kuhinja tudi naslednje dni ni dala miru (Mici, navdušena nad dejstvom, da smo doma, pa tudi ne), sem na plan privlekla še krompir. V prvi vrsti sicer zaradi kosila, ampak – tiste neuporabne kose pa bi bilo škoda kar tako zavreči, ne da bi jim dali še eno priložnost, ni res? 😉 Pa krasna ideja ni zrasla na mojem zeljniku, ne, ampak vse zasluge pripisujem naši Micki, ki se raje kot s krompirjem masti s testeninami, in to s suhimi, brez omake. Zato jo imam na sumu, da me je morda med pripravami na obed hotela samo zamotiti, brihta kot je. 😛
Tako sva mizo, ki še diši po Ikei, krstili s temperami, barvni papir pa naličili v zimskem trendu. Krompir sem izrezljala jaz, čeprav je škrat že stegoval prstke proti rezilu. Raje sem ji dovolila, da ima nadzor nad motivom, ki je nastajal. Snežinka je bila v resnici še kar podobna snežinki. Če ne bi še pravi čas posredovala, bi se Mici odločila za črni potisk. Po kratki debati sva ugotovili, da je sneg bolj bele barve (vsaj v večini primerov), da pa belino, če bi bila preveč bela, lahko popraviva s kapljico modre, to bi še šlo.
Da lahko posnežinkane plahte uporabiva za pismo dedku Mrazu, je bil moj predlog, punca pa se je strinjala. Baje že ima izdelan načrt, za kaj bo tokrat prosila. In če vam povem, da je danes nase (spet) navlekla majico z ledeno Elso, boste verjetno hitro pogruntali, kam pes taco moli.
Štampiljke iz krompirja so lahko super zabava tudi za starejše počitnikarje – bodisi za spretneže, ki jim lahko že zaupate delo z nožem, bodisi za mini frajerje, ki bodo uživali ob spoznavanju ali utrjevanju črk. Jaz sem v belo meso vrezala črko M, ki jo deklič že pozna.
M kot mami, je rekla Mici. M kot (dedek) Mraz, sem pripomnila jaz. Na m kot Mici se nobena ni spomnila.
Jah, skoraj bi pozabila. Čisto v “kuharskem” stilu je naša punči v ponedeljek z dedijem (ki je zaradi Micine želje verjetno prebrskal celo njivo, da bi našel kako pozabljeno okroglolično gospodično) strebila in zrezala še bučo. Amerikanizacija je dodobra zajela tudi mini kokoško pod alpami, nimaš kaj. Teden smo lepo tematsko zaokrožili … in – kar je še najlepše – ni ga še konec.