Knjiga za obdarovanje prvošolca

V zadnjih dneh, ko še lahko z veliko zajemalko brožimo po brezskrbnem predšolskem obdobju, tuhtam, katera bi bila tista prva v nizu knjig, s katero bom podčrtala in obkrožila Micin prvi šolski dan. Knjiga, ki ne bo le za jutri ali pojutrišnjem, ampak bo naši bralki spremljevalka za vse življenje. Knjiga, ki jo bo, ko bo prišel čas, lahko poklonila svojemu malemu bralcu. Visoke kriterije sem zastavila. Knjiga mora imeti življenjsko sporočilo, a mora biti tudi otroški duši všečna. In blizu, Mici mora biti tematsko in doživljajsko in jezikovno blizu, z zgodbo, ki je v prvi vrsti napisana za otroka, ne toliko za izkušenega in razgledanega odraslega bralca. Želim knjigo, primerno za radovedno dekle, v kateri se prebuja zaveden človek, ki mu je mar. Iščem brezčasno zgodbo, ki ni opredeljena za točno določen spol, zgodbo, ki vliva pogum in upanje.
Mici … Tako nežna in krhka je, ko ne skriva svoje srčike. Ko pa se odloči pokazati vse barve svojega mavričnega karakterja, je prvovrstna bojevnica in odlična pogajalka. Oklepa se varnih priložnosti, jaz pa, ki jo razumem (ker dobro vem, kako je), upam, da kdaj le sestopi z ustaljenih tirnic in se prepusti življenju. Mavrični otrok je (tako zadnje čase pravijo tistim, ki so se rodili za starejšim sorojencem, kateremu življenje ni bilo položeno v zibelko), a zagotovo ne zato, ker je nadomestila nekoga drugega, temveč zato, ker nas vsakodnevno preseneča s spektrom obrazov, idej in razpoloženj, s katerimi razpolaga. Čeprav socialno ni preveč angažirana, ta manko več kot uspešno nadomešča na drugih, manj radovednim očem izpostavljenih področjih, verjemite. Kot mesečina je, ki se v vsem svojem sijaju razliva po poteh, ko svet zatisne oči …
Za tega otroka sem prebrskala kar nekaj fizičnih in spletnih knjižnih polic, da bi našla tapravo.
In kdor išče, tega slej ko prej udari po buči kaj konkretnega. Mene je k sreči samo slikanica, lahko bi bila tudi kakšna zajetna bukla. Sveže natisnjeno delo psihoterapevta, katerega življenje so duhovno obogatile zgodbe, danes pa z njimi služi po vsem svetu. Priklenjeni slon (Jorge Bucay, 2019, Mladinska knjiga) je po vseh kriterijih moj absolutni favorit za dragoceno popotnico prvošolki ali prvošolcu.
Zakaj?
DSC_4798 (Large)

Zunanja podoba vseh dvaintridesetih strani je brezčasna. Gustijeve ilustracije niso kičastno pisane in otročje, temveč v rjavkastih tonih pripovedujejo zgodbo nekega drugega nesentimentalnega časa, ko so svetu še kraljevali ljudje (namesto elektronike) in ko se je vrhunec leta, poštempljanega z žigi z vsega sveta, narisal v očeh otroka, prilepljenega na ograjo potujočega cirkusa. Podoba slona boli; meter manevrskega prostora okoli količka ni slonov življenjski prostor.  Pripovedovalec zgodbe, fantič, ki slona ne izpusti izpred oči, začne spraševati. Otroci taki so, čisto srce imajo in terjajo odgovore, velik odgovorov. Kar vidi, ga navdaja z bolečino in mu poraja dvome v odrasle. Ker sočustvuje, slona nagovori kar sredi noči … Življenjskih modrosti ne predajajo le modri in izkušeni odrasli, včasih se besede podpore in (za)upanja oblikujejo v šepet otroka, ki mu je iskreno mar.
S toplim in optimističnim koncem se zgodba ne zaključi. Nadaljuje se z vsakim novim branjem.
DSC_4808 (Large)
Ves ta plaz besed morda pišem bolj zate, Mici, kot za bralce bloga. Morda boš v družbi priklenjenega slona razumela, zakaj ne hodimo v cirkus z živalmi, čeprav te tja vleče navidezni blišč kot mušice vleče topel sij nočne svetilke, in morda ti bo tudi on prišepnil na uho, da je samo od tebe odvisno, kako se boš počutila in kako se bodo počutili ljudje ob tebi. Zaupaj si kot zaupava vate midva, tvoj očka in jaz. Zmeraj sva dovolj blizu, da ti pomežikneva, če bi potrebovala podporo, ali te ujameva, če bi slučajno tako naneslo. Najin slonček si, ki se oklepa domačega količka, vendar na tvojih ramenih že vidim krila, ki čakajo na polet.
<3
68911320_426928597927958_7563105587672645632_n
Bralci bloga in člani skupine Z otroki beremo kakovostne knjige so za darilo ob vstopu v šolo predlagali tudi naslednje knjige:
Babičina hiša (Barbara Habič)
Drevesa želijo živeti (Tereza Vidovič)
An ban pet podgan (Petra Leskovšek Lasetzky)
Kaj storiš z idejo? (Kobi Yamada)
Moje telo (Andreja Vukmir Brenčič)
Diham (Andreja Vukmir Brenčič)
Abecerimarija (Tone Pavček)
Moj prijatelj je drugačen (Nina Novak Kerbler)
Mavrični zaklad (Ivana Šolc)
Mali princ (Antoine de Saint-Exupery)
Čajna ženička (Alf Proysen)
Pika Nogavička (Astrid Lindgren)
Čudežno potovanje Edwarda Tulana (Kate DiCamillo)
Vsi mi otroci iz Hrupnega (Astrid Lindgren)
Nekaj zelo zelo lepega (Neža Maurer)

Dodaj odgovor