PRVA IZBIRA PRI SOFIJI: KAKO VZGOJITI BRALCA 3

Po prvem (kako z vzgojo bralca od majcenih nožic naprej sploh začeti) in drugem delu (kakovostne slikanice) bi vam v tretjem delu povzemanja zapisov zadnjih dveh let na kratko želela predstaviti obdobje porajajoče se pismenosti, ki je ključno za otrokov kasnejši razvoj bralnih, govornih in grafomotoričnih spretnosti. Naj ponazorim s primerom: grafomotorične vaje vodijo do lažjega (in bolj estetskega) zapisovanja črk; več bo otrok pripovedoval, manj težav bo imel z retorično spretnostjo; več zgodb bo slišal, bogatejša bo njegova domišljija (posledično pa bo imel več idej in uspešneje bo reševal različne probleme).

Kljub vsemu ne pozabite. Otroci so različno dojemljivi. Vsak je svet zase. Njihovo prvo in najpomembnejše delo v predšolskem obdobju je igra. Pismenost se pri malčkih poraja skozi njim zanimive dejavnosti in igro, nikoli zato, da bi jih nekaj (na silo) naučili … Čas, ki ga boste kot družina preživeli ob knjigi, naj bo prijeten. Zanimanje za branje in obbralne dejavnosti se bo pri enih otrocih pokazala prej, pri drugih kasneje. Morda velikega interesa ne bo nikoli. Tudi to je  normalno. 😉

Vabim vas, da pobrskate po rubriki Vzgajamo bralce. Teorijo sem ves čas preizkušala v praksi – ne le kot učiteljica, ampak tudi kot mama nabrite Mici. Ko boste iskali ideje, pa je veliko različnih dejavnosti (s fotografijami za lažjo predstavo) opisanih v rubriki Ustvarjalnice.

Predšolsko obdobje, v katerem otrok pridobiva podlago za branje in pisanje (pa tudi za poslušanje in govorjenje), imenujemo porajajoča se pismenost. Razvoj pismenosti poteka preko opazovanja ter posnemanja vzorcev iz otrokove bližnje okolice (staršev, starejših bratov in sester …). To je čas, ko otrok postane dojemljiv za glasove, črke, besede.

Porajajoča se pismenost naj poteka spontano (skladno z otrokovimi sposobnostmi in interesom) ter v obliki (didaktične) igre.

Posebno pozornost pri tem posvečamo:

• družinskemu branju in pripovedovanju,
• oblikovanju spodbudnega tiskovnega okolja,
• vidnemu in glasovnemu (slušnemu) razločevanju,
• urjenju grafomotorike (gibalne sposobnosti za pisanje).

V obdobju porajajoče pismenosti se učenje branja začne že pred spoznavanjem posameznih črk. Otrok se ob branju odrasle osebe postopoma spoznava – najprej z besedili, kasneje z besedami in glasovi, nato s črkami. Črke spoznava veliko prej, kot se jih uči (pisati). Za urjenje spretnosti, ki bodo otroku pomagale do lažjega branja, je lahko koristen pripomoček tudi slikopis.

Pred ali po branju se lahko z otroki lotimo različnih zanimivih dejavnosti:

• gibalne dejavnosti (igre z žogo: kotaljenje, metanje, lovljenje …),

• glasbene/rajalne dejavnosti (pesmice o žogi, npr. Žogica Marogica, Rdeča žoga …),

• likovne dejavnosti (barvanje, tiskanje, risanje, slikanje, rezanje, lepljenje kroga …),

• govorne dejavnosti (vaje za lažjo izgovarjavo črk),

• dejavnosti za usvajanje prostorske orientacije (konkreten prikaz, kaj je spredaj – zadaj, pod – nad, visoko – nizko, blizu – daleč, močno – nežno …),

• predbralne dejavnosti (prepoznavanje velikih tiskanih črk, besed),

• matematične dejavnosti (štetje, geometrijski liki).

Vendar: branje ne rabi biti vedno pospremljeno z dodatno aktivnostjo niti za vsako ceno (ni nujno, da bo otrok zmeraj razpoložen).

Knjige so čudovit “pripomoček”, s pomočjo katerega lahko malčkom pomagamo izboljšati besedno izražanje – postopoma in preko zabavnih besednih iger. Otrok pri tem nikar ne omejujmo, lahko pa pomagamo z lastnim zgledom. Zanimivo je pripovedovati tudi zgodbe ob slikanicah brez besedila.

Vseh otrok pravljice morda ne bodo pritegnile. Veliko odličnih knjig je tudi med poučnimi (informativnimi) “priročniki” z različnimi tematikami – od takih za najmlajše v obliki kartonk naprej. Otrokom bodo obogatile besedišče, njihove misli pa okupirale s praktičnimi dognanji o svetu, ki jih obkroža. Domišljijo spodbujajo izmišljeni (pek Mišmaš) in resnični junaki (zdravniki, gasilci …), svet pa velike ume potrebuje ravno toliko kot velike zgodbe.