Zadnje čase me kot posušen čigumi drži nagon bele vrane. Zaradi njega sem na lovu za posebnimi stvarmi, v izogib sindromu ovc in uniformiranosti se raje spoglejujem z vsem, kar je démodé, v sebi pa nosi pristnost in avtentičnost. Čisto vseeno mi je, kaj si o tem misli raja. Biti svoboden je svojevrstno bogastvo – naj traja.
Mici je za unikatnost zaenkrat vseeno. Je v fazi princesk in nadvse zadovoljno ždi v pinki svetu. Komaj sem jo prepričala, da rojstnodnevne zabave nismo obarvali roza in okrasili s kronami, kompromis so nama nekako uspele skleniti morske deklice. Prišla so darila (gora daril, mojbog) in med njimi slikanica. Ohoho. Naslovnica igrivo potiskana s pobarvanimi prsti, miš na njej pa nasmejanih, srečnih oči in za siv odtenek porogljivega izraza. Trda in debela kartonasta platnica je brez besed pripovedovala zgodbo o bližnjem srečanju s posebnim tretmajem, ki jo je (kot sreča) doletel v slovenski tiskarni, ne nekje na Kitajskem.
Če bi morala izbirati med slikanicami in izbrati tisto, ki je resnično enkratna, bi brez pomisleka izbrala Drobtine iz mišje doline. Mojstrsko in s precizno natančnostjo izjemnega zidarja jih je zložila Anja Štefan, podobe pa je s skoraj čarobnimi prsti kot pek Mišmaš zamesila Alenka Sottler. Že pokuk med napol pisane, napol črno-bele strani mi je potrdil, da je tudi vsebina … dokaj unikatna. Ko je frajla zvečer delala obračun sredi darilnih vrečk, sem si vzela (pravičnih) deset minut miru in se sprehodila po mišji dolini.
Kakšno presenečenje! Je mar mišji svet res poln strahov (strel, groma, medvedov, čebel …), mogočnih vračev, smrti (tiste, ki jo prinese hudič, ali tiste, ki jo nosi zima), oholih in pijanih miši? Se mišja sreča skriva v medenjaku, težko doseženem sirčku, v gugalnici ali celo v soncu na poti? So pesmice, resda kratke in otroško preprostih besed, morda za mišjo dlako preveč grobe? Ali sem, odkar se odzivam na besedo mama, postala preveč občutljiva?
Ko sem nehala tuhtati, kaj naj si mislim, je noč zaželela večeru lepe sanje. V naročju sem pestovala mišji svet in ugotovila, da se nasmiham. Avtorica potrjuje, da je mojstra v spletanju rim, v iskanju zvenečih besed in izvirnosti, ki jo polaga v pesmi v stilu otroških izštevank. Hudomišnih, oprostite, hudomušnih in igrivih. Drugačnih. Ne le o siru, pšenici in moki. O življenju, kakršno pač je.
* Avtorica je za slikanico prejela nagrado večernica.
Vir: Drobtine iz mišje doline, Anja Štefan, Mladinska knjiga, 2017