1.
Dragi Dr. Seuss!
Čeprav sem te še neprelistanega iz knjižnice izmaknila prva, se zdi, da si v naš dom prišel prepozno … Za Mici veliko prepozno. Morda boš bolj prepričal Malo, a pustiva ji še nekaj časa, da razišče možnosti in se odloči, v čem zares uživa.
Naj pojasnim. Na pokošeni trati smo punce imele v delu slikanico Muc Kapuc: “Čajček, torto zdaj drži vrhu glave muc Kapuc. V dlani dve sta knjižici! Pa še ribo v zrak molim in še ladjico držim. Pa še mleko sem nalil in ga nisem nič polil.” Vmes me je Mici opomnila, da moram prebrati čisto vse, tudi tisto stran, ki sem jo preskočila, ker je to edino pravilno (ker je vsako delo potrebno opraviti do konca in docela – in to ni zraslo na njenem zeljniku, ampak nekoč na mojem), potem pa se namrdnila: Ta mi ni všeč. Brezvezna je. Sploh ni niti smešna. In vedela sem, da je zanjo ta vlak odpeljal, da bodo rime morale zabavati druge otroke, če jim bo melodičnost zgodbe o navihanem nebodigatreba mucu, seveda, povšeči. Vseeno nisem vrgla puške v koruzo. V rokavu imam še dva (tvoja) aduta. 😉
2.
Dragi Dr. Seuss!
Spet jaz. Ker sva se s starejšo frčafelo zadnjič tako neprizanesljivo pritoževali, tokrat enostavno ne morem, da ti ne bi rekla: Hvala, ker nisi prehitro obupal nad Mici, in hvala za današnjo izjemno malico – privoščili smo si knjigo Zelena jajca in krača. Kljub začetnim pomislekom o neokusnosti omenjenih jedi sem vanje le zagrizla …
… za vsak slučaj najprej sama.
Takšna je pač mama. 😉
O, kakšna slast!
Ponudim še Mici
(saj jo zanimajo vsi smešni strici),
ki gleda sumničavo, kot da je past.
Hej, fino, zabavno!
Kaj to je naravno,
da jajce zeleno
nam tekne pošteno?
Hehe, priznam, ob zlaganju rim sem se pošteno zabavala. Ritem zgodbe me je ujel in še zdaj se ga otepam, da pred ljudmi ne izpadem malo čiv čiv. Slikanica mi je bila pravi navdih in med nama je bilo čutiti energijo sorodnih duš. Naša Mici bi se namreč krasno razumela s … tistim stvorom s klobukom, jaz pa sem za mizo (in ob mizi pa pred mizo, okoli mize, tudi pod mizo sem verjetno že bila) včasih skoraj dobesedno Jan. Toliko da ne moledujem, če damica morda le bi poskusila nekaj novega – v kakršnemkoli položaju že, samo da bi. 😉
Ti rečem – fantastično doživetje. Še vedno me spremlja okus po nenavadnih kulinaričnih priporočilih, ki se sredi rahlo nadležnega ponujanja vseeno zlijejo v čisti užitek. Moj deklič, tisti ta veliki, je med poslušanjem vzklikal in navijal za jajca pa za premične pogostitve, še za kozo veselo … Tole bom brala tudi Mali, sploh takrat, ko jo bodo bolj od nožnih prstkov zanimale podobe popisanih strani. Zna biti, da dodam še Lisico Nogavico. Na branje preprostih, a dovršenih verzov bi se človek lahko navadil.
Ostaja le še vprašanje, ali je Jaz-sem-pa-Jan na koncu nahranil kosmatinca, ki zelenih jajc in krače pač ne mara. Ali pač? 😉
Slikanice Dr. Seussa Muc Kapuc, Zelena jajca in krača ter Lisica Nogavica je pred kratkim, to je leta 2018, v velikem formatu s trdo vezavo izdala Mladinska knjiga.
