Da je Muca Copatarica pri nas (ponovno) aktualna, že veste. Pa za pripovedovanje zgodbe ne potrebujemo več knjige, ne ne. Oni dan, še pred jesenskim dežjem, je Mici, recimo, po večerji zgodbico o izgubljenih copatih s tremi barvami upodobila na list papirja. In potem pred spanjem je madam zahtevala, da ji pravljico povem tako, da preberem njeno risbo. In bila je popolnoma resna, tako da mi ni preostalo drugega, kot da nalogo tudi jaz vzamem skrajno resno … Pa tudi ideja malo drugačnega pristopa se mi je zdela sveža in zabavna.

Čakanje na našega dojenčka, ki si je vzel čas, sva si z Mici, zdaj že ponosno veliko sestro, popestrili z ustvarjanjem na temo priljubljenega mačjega književnega lika – a noben izdelek se ne more primerjati s tem, ki je nastal en teden pred rojstvom Male. Idejo sem v Micino bučko vcepila sama, ko sem ji razlagala, da novorojenčki slabo vidijo in da so zanje primerne kontrastne črno-bele podobe. To vodilo, ki se nanaša na otrokov vid neposredno po rojstvu, je del pedagogike montessori, s katero se z veseljem spoglejujem. Obe sva se strinjali, da je bolje – bolj pristno in bolj osebno (da ne rečem posebno), če risbice narediva kar sami, skupaj, čeprav na spletu najdeš veliko brezplačnih predlog in malo morje idej … Da bo na slikah (ja, Mici je ustvarjala s temperami, kako pa) ravno lik Muce Copatarice, je zraslo na njenem zeljniku.

Določila sem samo, da bo lepo, če bodo nastale tri slike v zaokroženi zgodbi. Vse ostalo je izbrala in izdelala Mici. Niti pikice mi ni bilo treba dodati, končni izdelek pa je izjemen, če vprašate mene. Ne zato, ker bi bil popoln, ali zato, ker naša frčafela zna prav lepo narisati mačke (če vprašate njenega očka, je na drugi sliki miš in ne muca, jaz bi se pa kar strinjala … ampak vsake oči imajo svojega malarja, ni res?). Tris je čudovit, ker ga je punca vzela resno, ker se je potrudila, ker je sama izbrala motive, ki jih je upodobila (in to ne tako, da bi gledala v slikanico, temveč ob pripovedovanju zgodbe, ki jo zna na pamet), ter zato, ker ji je na obrazu sijal namen, zaradi katerega je sploh ustvarjala. Izdelovala je darilo za sestrico. In zaradi tega je bila Mici pomembna.

V trgovini, ki premore tudi material za ustvarjanje (Mici reče, da greva tja, kjer je medved), sva skupaj poiskali okvirje v črni in beli barvi prave velikosti in narezali papir za podlago. Jaz sem slikam dodala samo še del besedila, ki je bil upodobljen. Mala je zdaj srečna lastnica uokvirjene zgodbe o Muci Copatarici, ki nas bo vedno spominjala na dni, ko smo bili še trije, a v nestrpnem pričakovanju četrte članice družine, na brezskrbno otroštvo, v katerem sta sreča in ljubezen še čista in nenarejena, na Muco Copatarico, ki ni bila le idol mojega otroštva, ampak je postala pomemben del še ene generacije. Tudi brezčasna zgodba je konec koncev lahko darilo tebi, otrok.