*Kategorija: nikakorsenemoremodločiti (verjetno pa od 6 do 99)

Danes noč ni bila najbolj mila in tudi sanje so se v iskanju mirnih sanjačev odkradle nekam drugam. A smo jo zvozili, eni bolj naspani kot drugi.

Jutro bi (po vseh pravilih) moralo biti nabito z mešanico namrgodenosti in kofeina, a se je čemerna napoved zataknila med stranmi slikanice Medved, ki ga prej še ni bilo, in Čarobni gozd navdihujoče Založbe Zala. Utrujenost je kar naenkrat zadegala culo in potiho izginila …

Krščenmatiček in tristo kosmatih! V bistvu je bil en kosmatinec dovolj (pa še kakšna fantastična žival zapovrh), da se je moje oblačno in zaspano jutro zjasnilo. Tako prisrčnega in umetelno zasnovanega v slikanico lično zavitega filozofskega dela še nisem imela v rokah. Sanja se mi ne, kako bodo zgodbo o iskanju samega sebe sprejeli otroci (tokrat sem prvo branje obkljukala brez Mici), vem pa, da sem v dotični knjigi spoznala najbolj simpatičnega literarnega medveda sploh. Poglejte ta nasmeh. Samo zadovoljna in srečna bitja ga premorejo! Medved, ki ga prej še ni bilo, te nedvomno prevzame – z vsem, kar išče, zato pa tudi z vsem, kar je …  Mene je osvojil z morda otroško naivno ugotovitvijo o bistvu obstoja cvetlic, a v končni fazi pri rožah resnično ni pomembna kvantiteta, temveč to, da nas osrečujejo. Preprosto zato, ker so. Če odmislim dolg in za slikanico mičkeno nenavaden naslov, za malčke prezagoneten, bi rekla, je knjiga v vseh ozirih iskriva mojstrovina. Pisati o tako težkih vprašanjih s tako preprostimi besedami in jih ukalupiti v slikanico (!) pač ni mačji kašelj.

Avtor Oren Lavie je v zgodbo o medvedu, ki hlača (del poti pa se tudi pelje) skozi Čarobni gozd, nanizal nekaj za mlado publiko najpomembnejših filozofskih vprašanj o tem, kdo sem, kaj v življenju resnično šteje in kam gremo ter kako pridemo tja. Izjemno vlogo pri ustvarjanju slikanice pa je imel tudi ilustrator Wolf Erlbruch, ki je porisal 19 strani; in kar se mene tiče, so ilustracije prav bajne. (Če mi ne bi bilo škoda knjige, ki kakšno risbo iztrgala, uokvirila in vsak dan gledala … ah, tako skrunjenje se seveda ne bo zgodilo, pobožne želje pa ostajajo, hehe).

Zaključek: Založba Zala s presenečenji sploh več ne preseneča, ker so njena presenečenja konstantna.

P. S.: Vam pa morda tako presenečenje pride prav za pod smrečico. 😉

Koristne informacije o knjigi:

zgodba filozofskih vprašanj, izjemne ilustracije, velik format, trda vezava, založba Zala, 2017