Tako. Objavljam zadnjo adventno zgodbico! Obljubim. (V vsakem primeru je zmanjkalo rolic, kamor bi jih lahko še naprej zatikala). 😉

Ker smo se včeraj potepali, smo štiriindvajseto zgodbo prebrali šele danes zjutraj. Mici sem zvečer namignila, da je adventnega časa konec, ona pa me je samozavestno opomnila, da v tulcu na koncu pisane gosenice še ni bilo zgodbe! Opolnoči sem tako napisala še zadnje vrstice. Na žebelj, ki je držal adventni koledar, sem nataknila še ljubek koledar za leto 2017 z ilustracijami Jelke Reichman. Na njem bova z Mici lahko označili rojstne dneve, pomembne praznike in vedno težko pričakovane počitnice.  Zjutraj sva morali pregledati vse slike, po branju zgodbe o pravljicah pa sva ga obesili v Micino sobico.

Ja. Zaključila sem s pravljicami. To se je zdelo najbolj smiselno. Veliko idej, načrtovanja in časa je bilo potrebnih, da nama je z možem uspelo realizirati zastavljeni načrt. Iskreno veseli bomo vaših odzivov: katera zgodba vam je bila najbolj všeč in zakaj, ali ste jih komu brali, morda pa vam je dala idejo za lastne zgodbice. Hvala, da ste nas spremljali. <3

Predzadnja adventna zgodba (Lahko noč!) pa je objavljena tukaj.