Moje srce skače od sreče (Rose Lagercrantz, Eva Eriksson, prevedla Danni Strazar) je čisto sveže nadaljevanje otroškega romana Moje srečno življenje. Mici je komaj čakala, da začneva z branjem in izveva, kako je Dani preživela počitnice pri prijateljici Elli Fridi. (Seveda imamo tudi prvi del.) Naša punca morda res že zna brati, a ji družinsko branje veliko pomeni; najraje se mi zarije pod perut in žarečih oči uživa v zgodbah. Priznam, pri meni ni nič drugače. Roman kratkih poglavij in jasnih povedi je pisan na kožo mlajšemu bralcu (ali tistemu oklevajočemu bralcu, ki se pri urah književnosti skriva za berilom, da bi čim dlje ostal neopažen). Njegova edina pomanjkljivost je, tako meni sobralka, da se poglavja prehitro končajo in da je knjigo težko zapreti. Kar se mene tiče, je pika na i v zgodbi pozitivno vzdušje, ki nas neumorno opominja, kako preprosto je v resnici biti srečen. Aja … Da ima dogajanje zaplet, je jasno, vsaka dobra zgodba ga ima – več pa ne izdam!

Vzgojiti zadovoljnega, srečnega in odgovornega otroka sicer ni tako lahko, kot je izgledalo, preden sem postala mama. Se znamo najti med goro stvari, ki jih kupujemo, da bi zapolnili, kar nam manjka, in v teku na dolge proge, ki mu pravimo življenje? Odraščanje je postalo precej težaška naloga. V knjigi Karmen Mandl Moje supermoči odločanja in zaupanja vase sem našla vaje, ki lahko otroku pomagajo ubesediti čustva, navodila za preizkušanje čutov, naloge, ki ga vodijo do boljših odločitev … Dvigujem palec, učiteljica v meni zadovoljno kima. Vsak nosi v sebi “supermoči” – ki nam pomagajo videti lepoto v napakah in zaupanje v negotovosti. Tudi moja skrita želja je, da bi vsak frkelj zacvetel v samozavestnega mulota.

Mici bere: Moje srce skače od sreče, 2020, Založba Zala

Mami bere (v Micini družbi): Moje supermoči, 2020, Anksio, Center za pomoč otrokom, mladostnikom in odraslim