december 2017

Utrujena sem. Od spodbujanja, miganja z jezikom, pihanja, poskusov žvižganja, ponovnega motiviranja, da bi tamala končno usvojila vse glasove, … do packanja nohtkov tudi. Še dobro, da je lak, ki ga je Jotki prinesel l (to je bila prava mala zmaga!), otroški in se ga da lepo umiti – tudi z mize, s tal in z mojih rok. 😉

Bi bilo bolje, če bi enostavno prenehala z vsemi vajami in popravljanjem in počakala, da glasovi pridejo sami od sebe, kot bi naj bilo?

…………………………………………………………………………………………………………………………………….

Slab dan me ne bo ustavil! L je še vedno tam, kjer je bil. Ko ga frajla izgovori samega, je lep, ko začne čebljati, pa ga nikjer več ni (oziroma še ni).

Takoj ko sem imela malo več časa, sem naredila seznam dejavnosti, s pomočjo katerih bo Joti lažje in prej avtomatizirala glas l. Imam ga na hladilniku, da me opomni, če bi slučajno spet želela vreči puško v koruzo …

Utrjevanje glasu l

1.Zapoj – la la la, le le le, li li li, lo lo lo, lu lu lu

Namesto besedila pesmi pojeva zloge (logatome) z l-jem – najprej la, naslednjič le itd. Pesem je navadno Barčica po morju plava, naučila sem jo tudi tisto Priletela muha na zid. Ko sem dobre volje (in če ni obložen s kupom sveže opranih oblačil) zaigram še na klavir.

2. Zapoj (otroško) pesem, ki vsebuje veliko besed s črko l

Z Joti vadiva Lisička je prav zvita zver. Punca se je nanjo sama spomnila in zdaj jo vesela prepeva. In kako ponosno izgovori besede lisička, lovec ali luknji. Dobra vaja!

3. Poimenuj predmete s črko l

Joti črke že pozna, zato sem se lotila naslednjega podviga. V sobici sva poiskali in na post-it listke zapisali vse (oziroma čim več) stvari, ki vsebujejo črko l: stol, postelja, luč, slika, hlače, vila, bela (barva) … Na vsako sva zalepili listek, ki Jotko opomni, da je treba uporabiti novo osvojeni glas. Tamale to sploh ni motilo, nasprotno – bila je navdušena. Ko se je ati vrnil iz službe, se mu je takoj pohvalila z novo pridobitvijo.

4. Skupaj beriva slikopis

Ker sem med označevanjem sobice veliko razmišljala o besedah s črko l, se mi je utrnila ideja, da bi naredila slikopis. Zgodbo, v kateri bi se pojavljale pogosto uporabljane besede v obliki sličic. Kar nekaj časa sem Jotko zavestno poskušala, da sem nabrala primerne besede. Pazila pa sem, da sem zapisala besede, ki imajo l na začetku, na koncu in sredi besede. Potem sem vmes izpustila tiste, ki vsebujejo črko r – se mi je zdelo, da bom otroka samo zmedla. Nekaj jih je vseeno ostalo. In kaj se je zgodilo? Punca je vsakokrat, ko je prišla do črke r (ki jo je izgovorila kot j), sama od sebe j zamenjala za l. Baje je to dobro, ker bo preko l-ja lažje prišla do r-ja.

In evo. Zdaj naju torej čaka samo še “veliki” r. Kako bova pa to izpeljali?!

Vem. Čez nekaj let (in to bo kmalu!) se bova z malo Jotko smejali skrbem, ki naju okupirajo zdaj … Takrat bodo prišle nove.