Ferdo, veliki ptič in Micina zgodba

Moj veliki književni guru je Tilka Jamnik. Preprosta, a angažirana gospa s konkretnim kovčkom knjig in očmi, ki zažarijo, ko spregovori o branju, o odličnih zgodbah in njihovi neskončni moči. Besede – skrbno izbrane in vedno dovolj mo(go)čne – ji tečejo kot po stopljenem maslu, zato sploh ni čudno, da jo je užitek poslušati.

dsc_4737-large

Pred kratkim je na enem od spletnih sprehodov omenila, da različnim generacijam predstavlja posebno knjigo o ptiču, govori pa o njej ne – ta del prepušča svoji publiki. Nastalim zgodbam o tej dotični slikanici da bo z veseljem prisluhnila tudi Andreja Peklar, ilustratorka, avtorica porisanih strani. Z njimi je navdušila v tolikšni meri, da je postala nominiranka za nagrado Silent Book Contest. Le kako me firbec ne bi pospremil na mladinski oddelek? – tam sem prvič prelistala zanimivo črno-rdečo knjigo Ferdo, veliki ptič. Morda bolj skopo z motivi, a vendar polno bogatih motivov. V mislih sem že imela načrt, kako jo bom predstavila svojim učencem. In kako bom njihove zgodbe potem primerjala … Doma pa je nos vanjo potisnila Mici. Podobno brezbesedno knjigo sva imeli v rokah že poleti; takrat sem slikanico Val avtorice Suzy Lee “brala” (ali bolje – opisovala) jaz, Mici pa je čudovite modre ilustracije zgolj opazovala (tu pa tam pa tudi kaj vprašala). Tako sem se odločila, da jo spodbudim, naj o Ferdotu razmišlja naglas. Obotavljivo, z enobesednimi stavki, je začela pripovedovati svojo zgodbo. Potem je ta prerasla v monolog, deloma v dialog s samo sabo. Jaz sem poslušala in – zapisovala. Ko je bučka obrnila zadnjo stran, je delovala precej zadovoljno. Kot da ni ničesar izpustila, ničesar zanemarila. Knjigo je odložila in tekla novim podvigom naproti …

Kasneje sem na šolah zbrala še nekaj zgodb in jih poslala tako gospe Tilki kot gospe Andreji. Micino pa bom shranila – kot toliko drugih reči – v škatlo njenih otroških zakladov.

dsc_4732-large

 

Ferdo, veliki ptič

Drevesa.
Ferdo.
Otroci so splezali na Ferdota.
Ferdo je zelo visoko. Kaj je to? Poglej, verižica visi.
Ferdo gleda dimnikarje. Mislim, da jim ne pomaga.
Nekdo ga je polil. Kdo pa? Dimnikar? Račke. Ne, stric v čolnu ga je.
Račke so ga pokljuvale. Zakaj gresta rački stran od njega?
Jezni so na Ferdota.
Ferdo je žalosten.
Ptiček ga je prišel nekaj vprašat. Poglej, potem sta zletela.
Potem je nastala lužica – od snežaka. Zdaj pada dež in je lužica.
Poglej, kaj mu je naredil. Zvezdo mu je dal stric. Ker je bil Ferdo priden.

(interpretacija male Mici, stare 3 leta in 3 mesece)

 

Morda ste na Ferdota naleteli tudi vi. Če vam je predstavljal izziv, nam sporočite, kako ste se ga lotili.

Dodaj odgovor