Od prvih Sofijinih uric je minilo že 29 mesecev. Skoraj dve leti in pol! Pa se mi zdi, kot bi bilo včeraj, ko sem pred otroki prvič odprla bel kovček in svoj glas posodila lutki s kitkama in rumeno obleko, ki je bila narejena posebej za to priložnost. V vsem tem času nisem niti enkrat pomislila, da bi med knjige iz Sofijinega kovčka (ki je, mimogrede, Petrin – tiste Petre, ki mi bralne urice v svojih prostorih omogoča, hkrati pa si brez nje mesečnih srečanj sploh ne znam predstavljati, tako super sodelujeva!) uvrstila zgodbo, ki je ne bi vsaj kdo že priporočal. Ki ne bi že šla skozi sito pozornih bralcev. Ki ne bi bila nagrajena ali obkljukana kot kakovostno branje.
V bistvu ne vem, kaj me je pičilo meseca marca. Knjigo za srečanje tega meseca sem že izbrala. Potem pa sem zvečer pred sobotnimi uricami v roke vzela eno drugo knjigo in jo vtaknila v svojo popotno boršo, ki ima vse značilnosti Sport Bilijeve torbe. Ni da ni. V zavodu Bodidobro sem pred poslušalci zadevo skušala malo zaigrati. Sofija, kaj si ušpičila? Zamenjala si knjigo! Otroke sem najprej vljudno vprašala, če bi to drugo zgodbo sploh želeli poslušati. K sreči so pritrdili. Tako je naneslo, da sem prvič nekomu, ki ni Mici, prebrala Vagonovo Vilmo. Slikanico, ki sem jo – po najboljših močeh in kakor sem pač vedela – ilustrirala sama. Šest let nazaj sem jo s svinčnikom, kako pa!, zapisala v beležko. In veste kaj, otrokom je bila všeč! Sploh ne vejo, kako so me razveselili! Zgodba o Sofiji torej ni brca v temo, čeprav je potrebna manjšega frizerskega posega. Morda pa nekega dne iz te fotoknjige domače obrti zraste zaresna knjiga … Pobožne želje so zapisane in jih pošiljam v nebo.
Seveda! Tudi ustvarjali smo – prelepe kazalke iz spomladanskih rožic za najljubše mamice. Res škoda, da jih nismo uspeli poslikati! Morda pa katera od mamic pokaže svojo.
P. S.:
Kasneje doma me je Mici skrajno resno premerila s prodornim pogledom. Zadnje čase jih obvlada. Zlagala si se. Rekla si, da je Sofija zamenjala knjigo, ampak Sofija je lutka!
Šment, jebelacesta in krščenmatiček! Sem se res zlagala? Mislim … je bila to laž?! Otroci rastejo in očitno bom svoj koncept podajanja zgodb morala pretuhtati …