*Kategorija: 3 do 8 let

Odkar se v našem svetu smeje Mala (celo leto se je že uspelo prekotaliti!), se stvari niso bistveno spremenile. Sestrici se cotata za iste igrače in se režita istim traparijam. Čas še vedno teče vojaški marš – brez postankov, brez milosti – še pametnejši v resnici nismo nič bolj, kot smo bili (princip je isti, sve su ostalo nijanse, je modroval že Balašević*, da zdaj ni treba meni).

Tisti čas v letu je, ko se trgovske izložbe (prehitro) polnijo s svetlečim bliščem božičnega vzdušja, Mici že sanjari o (predragih) darilih, ki jih bo pritovoril dedek Mraz, jaz pa (preveč nostalgično?) načrtujem naš december, ki bo okronal letošnjih 365 dni. Samo eno željo imam za ti dve najini navihani punci … da bi odrasli v pošteni in prijazni osebi, ki si zaupata in pomagata. Če ju bo vezalo še kaj drugega kot priimek, bosta lažje kos pijavkam in viharjem, ki jima zagotovo pridejo naproti.

O takem toplem odnosu med bratcema sem oni dan brala Mici. Založba Zala je sredi leta izdala eno najprisrčnejših slikanic sploh. Njen adut ni le nova dimenzija družinskega življenja. Globina odnosa je tista, ki iz zgodbe o majhnem in še manjšem bratcu, polnima brezpogojnega zaupanja (vase, v brata, v svet), dela biser otroške literature.

Slikanica Ko sva bila sama na svetu švedskega avtorja Ulfa Nilssona je zgodba o dveh bratcih, ki sta bila »sama na svetu« celi dve uri, v tem času pa ugotovila, da eden ob drugem ne moreta biti sama, še več – eden drugemu sta lahko vse. Vsaj začasno, dokler se ne vrneta mama in očka. Fantič, tisti ta večji, nekega dne po nesreči  (ali pač po pomoti) dobi priložnost postati “velik” in odgovoren. V novi vlogi se odlično znajde, saj kljub pomanjkanju izkušenj in let razume ustroj sveta – da je treba zaščititi najmlajše, da je treba poskrbeti za tiste, ki so nebogljeni, in jim predvsem prihraniti težo odraslosti. To pomeni, da je potrebno poskrbeti za zatočišče in hrano, pa tudi za zabavo majhnega brata, prikriti pa trpke informacije, ki utegnejo zarezati v idiličnost trenutnih razmer. Tudi tamlajši pobalinček svoj del odlično odigra – brez protestiranja ali otroških muh sprejme situacijo in vdano čaka razplet.

Mici je bila navdušena, Mala pa je slikanico z velikim veseljem prelistala (seveda takrat, ko sem si jo nastavila za model). Tenkočutna zgodba o bratčevski  ljubezni, pristni skrbi in iskanju zavetja v otroško poenostavljenem svetu je knjiga, polna tiste lepote, ki je ne odseva ogledalo. Odsevajo jo iskrene, hvaležne oči.

Koristne informacije o knjigi:

kvadratni format, ganljiva zgodba, krasne ilustracije (večkrat nagrajene ilustratorke), Založba Zala, 2018

*Đorđe Balašević, Pesma o jednom petlu