Ko sem bila jaz majhna deklica, je bil svet drugačen. Drugačen vizualno, a predvsem je svet drugače dišal in se vrtel v enem čisto drugem ritmu. Ritmu navadnega mestnega kolesa. Le redkim se je takrat že mudilo in so zato hiteli v višjih prestavah – pa še vedno ne tako brezglavo, kot se nam to dogaja danes.

Kar nekaj spominov me nosi v čas, ko so mi pravili “vrtečjak”. Kot bi bilo včeraj, vidim tihega dekliča, ki iz koščkov rumenega papirja lepi hruško, dekliča, ki se obdan z otroškim vrvežem guga na stari zračnici avtomobilskega kolesa in ki nastopa v predstavi za očke in mamice. Spomnim se, da smo takrat v vrtcu našemljeni v živali uprizorili zgodbo Zrcalce Grigorja Viteza (čeprav mi je popolnoma ušlo iz spomina, v kateri vlogi sem se preizkusila). Pred časom sem zato v knjižnici poiskala to napol pozabljeno, a trideset let nazaj očitno priljubljeno zgodbico. Prepričana sem bila, da bo zanimiva tudi naši frkljici in da se bomo ob njej lahko zelo zabavali. Na koncu ni bilo čisto tako, a nekaj zabave nam je Zrcalce vseeno prineslo … Mici me je sicer res prosila, da knjigico preberem, vendar je bilo to prvič in zadnjič, potem pa je slikanica samevala. Čez približno pol leta sem jo iz knjižnice prinesla še drugič. Enostavno sem ji morala dati še eno priložnost – zaradi dobrih starih časov.

Ker knjiga ponuja veliko možnosti za ustvarjalno preživljanje prostega časa, sva z malo šefico vsakokrat dodali po eno aktivnost. Prvič sva preizkusili dejavnost, s katero lahko zaposlite mlajše malčke (eno- do dvoletnike), drugič pa tako, ki jo lahko ponudite kako leto starejšim otrokom (tri- in štiriletnikom). Morda ideja pride prav še komu, morda pa tudi s knjigo požanjete več uspeha. Vesela bom vaših izkušenj, delite jih z nami.

*************************************************************************************

*OBBRALNA DEJAVNOST ZA MLAJŠE MALČKE (stare 1 do 2 leti)

Po prvem branju zgodbe, v kateri so gozdni prebivalci našli zrcalo, sem za poustvarjalno dejavnost naše dvoletnice izbrala izdelavo drevesa iz odpadnih materialov (rolice toaletnega papirja, škatle) in ogledala iz alufolije. Z rezanjem, lepljenjem in barvanjem v naši družini pač ne morem brcniti v temo.

1. Priprava materiala za izdelavo drevesa:

• iz odpadne škatle sem izrezala krošnjo, iz pisanega papirja pa ptice
• pripravila sem: zelen papir (za liste), rolico toaletnega papirja, rafijo, fotografijo gnezda
• okrog hiše sem nabrala nekaj različnih listov
• v škatlo sem dala: škarje, belo lepilo, čopič, vodene barvice/tempere in pokrovček za mešanje barv, lonček (za vodo), papir (podlaga za barvanje)

Vodenje ustvarjanja:

• pogovor o barvah drevesa pred barvanjem krošnje in debla
• spodbujanje samostojnosti pri pripravi prostora za barvanje (papir za podlago), barv in vode (samostojno natakanje v lonček)
• razmišljanje o obliki listov pred rezanjem le-teh (če otrok rezanja še ne obvlada, listke nareže starš)
• prikaz gnezda (fotografija) in pomoč pri izdelavi gnezda iz rafije (*gnezdo bi lahko tudi narisali, zlepili iz trakcev papirja ali volne ali testenin primerne oblike ipd.)
• nadzor in usmerjanje pri lepljenju (če je potrebno)

Rezultat?

Mici je najbolj uživala v mešanju barv, barvanju in umivanju umazanega lončka, ki se je (kot že tolikokrat doslej) prevesilo v igro z vodo. Listkov ni želela rezati sama, kar je utemeljila z dejstvom, da tega še ne zna. Pomoč je potrebovala tudi pri “mečkanju” rafije v obliko gnezda – tega bi veliko lažje oblikovala iz manj zmuzljivih (zgoraj naštetih) materialov. Nič hudega, fino je spoznati raznolike pripomočke za ustvarjanje. 😉

2. Priprava materiala za izdelavo ogledala:

• iz odpadne škatle sem izrezala večji pravokotnik (ozadje ogledala), iz alufolije manjši pravokotnik, iz barvnega papirja pa krogce (za okrasitev okvirja)
• v škatlo sem dala: belo lepilo, pokrovček (za lepilo), zvit kos papirja za mazanje lepila

Vodenje ustvarjanja:

• usmerjanje in pomoč pri lepljenju alufolije čim bolj na sredino večjega kartona
• pogovor o okvirju, ogled ogledala z okvirjem, pomoč pri lepljenju krogcev okoli alufolije

Rezultat?

Naj sem se z razlago (in ponazoritvijo) še tako trudila, se Mici nikakor ni dala prepričati, da je okvir okrog ogledala in ne na njem, in je krogce vztrajno lepila na sam rob alufolije. Bučka je bila tako močno prepričana v smiselnost svoje odločitve, da sem lahko le še prikimala ter se nasmehnila. Otrok, ki ve, kaj želi, bo nekega dne srečna oseba.

*************************************************************************************

*OBBRALNA DEJAVNOST ZA MALČKE, stare 3 do 4 leta

V drugem poskusu sem se po branju odločila povezati ogledalo s telesom (ki ga otrok s pomočjo odseva v ogledalu že spoznava). Osredotočeni na obraz sva z Mici mežikali v zrcalo, si tipali nos, usta, oči in ušesa, potem pa dele telesa skušali na listu postaviti na pravo mesto. Jej, je bilo smeha!

1. Priprava materiala za oblikovanje obraza:

• na spletu (Pinterest) sem poiskala obris glave z deli telesa ter vse skupaj natisnila, dele telesa pa tudi izrezala
• v košaro sem dala: lepilo, malo ogledalo, Micinega dojenčka

2. Vodenje aktivnosti:

• pogovor o ogledalu (Kaj vidimo v ogledalu?)
• opazovanje obraza v ogledalu, kazanje na posamezne dele telesa (oči, nos, usta, ušesa …)
• spremljanje razporejanja delov telesa na list papirja z obrisom glave in pomoč, če otrok prosi zanjo (pomagamo si lahko tudi z opazovanjem obraza dojenčka)
• usmerjanje pri lepljenju (v kolikor je potrebno)

Rezultat?

Veliko zabave. Sploh pri tistem delu, ko se je Mici muzala v ogledalo. Ob pogledu na končni izdelek (ki je nastal brez moje pomoči) pa sem se muzala jaz – oči so pristale malo visoko in nos je bil obrnjen na glavo, je pa aktivnost prinesla veliko zanimanja in otroške zavzetosti. Punca je bila na izdelek celo tako ponosna, da ga je kar želela prilepiti na steno. Zakaj pa ne. 😉

Morda bomo po knjigi posegli še kdaj. Lahko da bomo zgodbo zaigrali s pomočjo lutk ali si jo pripovedovali med vožnjo v avtomobilu. Če imate vi kakšno luštno idejo, pa kar na plan z njo. Mi smo vedno za akcijo. 😉