Ptujčanka, ki ureja (z)mešani blog Modri flamingo in je vedno za akcijo, me je povabila na Vozičkanje. Morda zato, ker imava obe v vozičkih mulčka, še bolj pa verjetno zato, ker se mamice, kot sva midve, veselimo sproščenega druženja. Prišlo naj bi še nekaj oseb, ki lahko mladim staršem podajo kakšno koristno informacijo – Polona je mislila na vse. Tako sem obljubila, da povem nekaj o branju v plenicah in mimogrede namignem, kaj v knjižni obliki pospraviti v za dopust pripravljen kovček za odrasle. Potem pa nam jo je zagodel virus – tiste vrste, ko moraš teči, da prideš pravi čas na stran (in, bogami, konkretno se moram podvizati). Čisto neodgovorno bi bilo, če bi se na kraju dogajanja vseeno prikazala in zbranim staršem (ali pa, bognedaj, vozičkarjem) pustila še kakšen nezaželeno “darilce”.

Čeprav me danes ne bo na otvoritvi vozičkanja, tukaj pristavljam svojo košarico. Upam, da vsebina pride prav. 😉

Dojenčku, ki že prijemlje stvari, kot prvo lahko ponudite knjigo iz blaga.

O branju otroku od rojstva naprej sem pisala tukaj. Če želite, da otrok (od)raste s knjigo, je zelo pomembno, kako je orientirano vaše življenje. Ste obkroženi s knjigami? Berete? Bolj se bo otrok zavedal, da je knjiga del vašega (skupnega) življenja, bolj domača mu bo, raje (oz. spontano) bo posegal po njej. Predlagam, da se za začetek oborožite s slikanico bibarij Biba, buba, baja, potem pa z dojenčkom veselo začnete copa copati ali ga žgečkati z nagajivo bibo.

Ko bo dojenček prerasel v malčka, mu ponujajte knjige (kartonke) z realno tematiko, s pomočjo katerih bo spoznaval svet okoli njega, pa tudi ostale literarne slikanice, ki so (jezikovno, oblikovno, sporočilno) dovolj kakovostne.

Zabavajte se z rimami Dr. Seussa (priporočam Zelena jajca in krača), pokukajte v Zgodbe iz želodjega gozda (J. Donaldson) ali pojdite na Lov na medveda (M. Rosen). V bistvu je izbira odličnih slikanic za predšolske otroke pri nas vsak dan bogatejša, kar me zelo veseli.

Za več namigov odklikajte v rubriko Prva knjižna izbira.

Če boste, starši, tudi zase potrebovali kak namig za branje na plaži, toplo priporočam Hišo Ivane Djilas ali Figo Gorana Vojnovića. Eden mojih najljubših romanov je (še vedno) Eleganca ježa Muriel Barbery, da o čudoviti Vsa ta nevidna svetloba Anthonyja Doerrja sploh ne izgubljam besed. Če jih še niste odprli, je zdaj pravi čas za te literarne bisere.

Veste, česa pa mi je res žal? Da z Malo ne bova mogli pokazati, kako zmore dojenček od 6 mesecev naprej prisluhniti pripovedovani zgodbi. Jaz sem že v drugo začela z Muco Copatarico – tokrat čisto slučajno, ko se je prvič ponudila priložnost iz glasnih malih ust – in nad pozornostjo mojega deteta sem bila presenečena, a tudi navdušena. V najkrajši možni verziji (ki jo boste obvladali, ko boste zgodbo prebrali že tolikokrat, da jo boste poznali na pamet, haha), s primerno jakostjo in intonacijo glasu boste ustvarili podlago za prijetno (eh, najbolj prijetno) druženje v dvoje, troje …

Se beremo, če se že ne vidimo. 😉