Učenje branja še preden otrok bere?

P1160931 (Medium)

Širjenje otrokovega miselnega sveta (oziroma splošne razgledanosti) je sila zanimiva reč. Ne samo zato, ker so majhni otroci kot tiste taboljše vileda gobice, ki RES vpijejo neverjetne količine vsega možnega, ampak predvsem zato, ker je fascinantno opazovati otroka, kako v vseh pogledih raste pred tvojimi očmi. Še včeraj je bil malček, ki te je tiho, a zvedavo poslušal (in te je že malo, mičkeno skrbelo, zakaj še ne govori, saj pa sta temu namenjala toliko pozornosti!) – danes pa že na veliko reglja “Mami, poslušaj zdaj ti to …” in se sploh ne ustavi! Tebi pa seveda nič jasno! 😀 Vse pač potrebuje svoj čas; tako tudi v otroku besede zorijo, dokler se (nemalokrat!) kar ne usipljejo iz malega čebljala kot zrele hruške. Na podoben način se odvija proces branja. Učimo se ga postopoma in to še preden zna dete razvozlati prvo besedo. Stavim, da vam bosta zdaj zdaj začeli rojiti po glavi dve vprašanji: Kako in predvsem zakaj učiti otroka brati, še preden zmore brati? To je zdaj vprašanje. Ali pa tudi ne.

Kako učiti otroka brati? Sila preprosto, saj poteka sinhrono z branjem starša. Otrok med poslušanjem ne spremlja le poteka zgodbe, ampak tudi opazuje, kako beremo mi. Najprej “razbere”, kaj sploh je besedilo. Kmalu dojame, kje je začetek zgodbe in kje se ta konča. Pozoren postane na naslove (ki jih prepozna po velikih črkah na platnici/prvih straneh). Nato začne spraševati, kaj pomeni posamezna beseda (“Kaj piše tukaj?“). Ko s prstom drsimo po vrsticah (bodisi ker tako lažje beremo bodisi ker želimo usmeriti otrokovo pozornost na določene besede), malček ponotranji način branja, ki pri nas poteka od leve proti desni, od zgornjih vrstic proti spodnjemu robu strani. Zelo pomembno je tudi govorno zavedanje (otrok predmete/stvari poimenuje, v besedi sliši glasove ipd.). Dajte mu čas in vsaj v tem začetnem obdobju pustite otroka, da on vas vodi po besednih poteh, ki ga zanimajo. Spretnosti bo usvojil, če bo zanje motiviran in v kolikor mu bodo ponujene v obliki sproščene igre. Ko bo malček v približno (ne me držati za besedo, vse je odvisno od otroka samega) četrtem letu starosti, bo v občutljivem obdobju za pisanje, še kako leto kasneje pa v obdobju za branje. V pomoč staršem in malčkom v teh obdobjih je knjiga (ki je meni osebno blizu) 100 dejavnosti za učenje branja in pisanja po metodi Montessori. Ponuja kopico zanimivih in uporabnih aktivnosti, s katerimi otrok lahko uri inteligenco in počasi (ter uspešno) vstopa v svet pisanja in branja.
In zakaj naj bi “predbralno” učenje branja bilo pomembno? Enostavno zato, ker se učenje branja ne začne s spoznavanjem posameznih črk. V obdobju porajajoče pismenosti otrok pridobiva spretnosti in sposobnosti, ki mu kasneje pomagajo pri uspešnem učenju branja (in pisanja), in ta proces lahko spodbujamo. Kot se, recimo, učenje kuhanja ne začne s prvimi pečenimi jajci. :) Že pleničkarju, ki raca za vami po vrtu/tržnici/trgovini, razlagamo, da bomo za juho nabrali korenček, peteršilj in rdečo čebulo, ki da juhi lepo barvo in okus, sploh če je še malo popečena – čeprav otrok juhe še ni sposoben skuhati sam, ni res? :)
P1160941 (Medium)
Naša mala Mici je že tam, ko neumorno zahteva odgovore na vprašanja, kje kaj piše. Pozna sicer le nekaj črk, vendar kaže interes za globalno učenje branja. Nanj se je čisto spontano in nenačrtovano odzval tudi Micin očka. V začetku junija je namreč naznanil veselo novico, da bo malo gospodično po novem vsak mesec v nabiralniku pričakala pošta. Da pride Zmajček – luštna revija za najmlajše. Ne bi zdaj o tem, kako smiselno je revijo naročiti meseca junija pred poletnimi počitnicami (medtem ko založniki vsak september starše ob naročilu zasipajo z različnimi ugodnostmi – od cenejšega nakupa do knjižnih/drugih daril) …, ampak dobro. Moški imajo svojo logiko. 😉 Dejansko je pohvalno že to, da se je spomnil! Tako sta začela listati debelo poletno številko. Med pesmicami, nalepkami in zgodbico o miški sta z Mici naletela na besedilo, polno sličic. Mici ga seveda ni spregledala. Ati je mojstrsko seštel ena plus ena, da bi tamali znalo to biti zanimivo. Začel je z branjem in maleno povabil, naj mu pomaga “brati” sličice. Veselje na kvadrat je sevalo iz sobice, ko sta eden bolj ponosen od drugega zgodbico v slikopisu prebrala do konca.
Kaj je slikopis? 
Slikopis je slikanica s preprostimi, kratkimi stavki, ki so navadno zapisani z velikimi tiskanimi črkami, in v kateri sličice nadomeščajo posamezne besede (praviloma samostalnike). Namenjena je opazovanju, širjenju besednega zaklada, pripovedovanju, začetnemu učenju branja in učenju tehnike branja. Otrok pri branju slikopisa aktivno sodeluje, posledično pa uri spretnosti porajajoče pismenosti.
P1170058 (Medium)
Ni minilo veliko časa, morda kakšen teden dni, ko je ati ob prihodu iz službe spet mahal s papirnato vrečko iz knjigarne. (Naj omenim, da mene ni vprašal za mnenje, tako je bil zaverovan v svoj nakup.) Medtem ko je punči iz ovoja bezala trde platnice, je soprog začel pojasnjevati, kako super da je ta zadeva. Pa še poučna hkrati, saj o poklicih ne moreš nikoli začeti prehitro govoriti (ali brati) … Saj ne da sem malo fauš, ker se tega jaz nisem spomnila :P, ampak slikopis In kaj boš po poklicu ti? v Micinih drobnih rokah se je v resnici izkazal za uporabnega. Pojasnjevanje, kaj pomenijo sličice, ki jih sama še ne zmore definirati (npr. otok in radio – hej, sploh se nisem zavedala, da je slednji že prava starina!), punci na veliko širijo besedišče. Nimaš kaj, treba je priznati. Tudi ati ima občutek za čtivo. 😀
P1160933 (Medium)

*Prva izbira Pri Sofiji?

V obdobju porajajoče pismenosti se učenje branja začne že pred spoznavanjem posameznih črk. Otrok se ob branju odrasle osebe postopoma spoznava z besedili, besedami, glasovi. Za urjenje spretnosti, ki bodo otroku pomagale do lažjega branja, je lahko koristen pripomoček tudi slikopis.

Dodaj odgovor