Doma smo jo imeli vsaj 3 tedne. Rdečo žogo namreč. S tem ne mislim žoge (ki jo, mimogrede, imamo že veliko dlje časa), ampak tisto ta veliko knjigo, ki male škrate meče na ritke, če jo skušajo obvladati sami. Da jo reklamirajo, hvalijo in skorajda častijo razni strokovnjaki, sem zasledila že večkrat. Nazadnje v knjigi Beri mi in se pogovarjaj z mano!, ki je res top priročnik za starše (čeprav na prvi pogled izgleda kot s prejšnjega tisočletja in to ne iz leta 1999!). Češ da je idealna izbira, če hočeš malčku že od 1. leta naprej približati svet, v katerem živi – orientacijo in gibanje v prostoru, osnovne geometrijske like, barve. Kako leto kasneje boste z njo šteli, nato še spoznavali črke. Ni da ni. Pa taka preprosta slikanica, da skoraj težko verjameš v njen domnevni potencial. Potem pa … Minevajo dnevi in ob knjigi se vsak dan rojevajo nove ideje. Nabor aktivnosti, ki jih ponuja Rdeča žoga, je lahko resnično zelo pester!

Za tiste, ki iščete ideje in jih boste samo preleteli, je tukaj teoretičen nabor najrazličnejših možnih obbralnih dejavnosti:

(kjer sem dodala zvezdico *, gre za dejavnost, primerno že za mlajše otroke, z dvema zvezdicama ** pa sem označila tiste dejavnosti, ki jih lahko ponudite malo starejšim malčkom – vi pa jih izbirajte po občutku in lastni presoji, ki je najbolj objektivna)

• gibalne dejavnosti* (igre z žogo: kotaljenje, metanje, lovljenje …)

• glasbene/rajalne dejavnosti* (pesmice o žogi, npr. Žogica Marogica, Rdeča žoga …)

• likovne dejavnosti** (barvanje, tiskanje, risanje, slikanje, rezanje, lepljenje kroga …)

• govorne dejavnosti* (vaje za lažjo izgovarjavo črk)

• dejavnosti za usvajanje prostorske orientacije** (konkreten prikaz, kaj je spredaj – zadaj, pod – nad, visoko – nizko, blizu – daleč, močno – nežno …)

• predbralne dejavnosti** (prepoznavanje velikih tiskanih črk, besed)

• matematične dejavnosti** (štetje, geometrijski liki)

Za vse ostale, ki vas zanima, kako smo noreli na svežem zraku, packali malo po listih, malo mimo, vrteli jezike in v praksi udejanjali ideje – dodajam še spodnje vtise.

1. Igra z žogo

Katera je prva asociacija, ki jo dobite ob naslovu Rdeča žoga? Brez žoganja pač ne gre.

Moja malenkost in Mici sva si žogo najprej kotalili. Resnici na ljubo sem jaz kazala, kako bi jo naj kotalili, tamala pa me je posnemala malo po svoje. Očitno je bilo, da je tovrstno igro prerasla (enoletniku bi verjetno bila bolj zanimiva) in da potrebuje večjo motivacijo. V hiški za vrtno orodje in ostalo kramo, ki je nimamo naložiti kam drugam, sem našla večjo košaro, na zelenico pa sva prinesli še nekaj žog(ic) različne velikosti in teže. Metanje v koš je poželo občutno več navdušenja, še bolj zabavno pa se je punci zdelo obmetavanje tobogana, ki je žoge poslušno in vdano vračal mali okupatorki. 😛 Tudi sami sva se kotalili, smeh je kar šprical naokoli. 😀

2. Slikanje s čopičem

Micina velika strast je slikanje. Naslikati žogo z vodenimi barvami in širokim čopičem niti ni neka strašna umetnost – ali pa tudi, če dete v tem uživa. To veseljem ji vedno pustim, kdo ve, morda mi bo enkrat v prihodnosti hvaležna …

Čisto dobro ji gre, edino barvanje do črte bo očitno še morala osvojiti. 😉

3. Risanje s flumastrom

Čisto druga pesem je risanje kroga s tankim flumastrom …

Ta zgodba je sicer zgodba zase in bo počakala na primernejšo priložnost. Če jo skrajšam: punca nabira nalepke, za zbranih deset pa se cela srečna kaluža v bazenu domačih term.

Oblikovanje kartončka za zbiranje nalepk je do zdaj vedno doletelo mene, tega zadnjega pa mi je pomagala narediti Mici. Očitno sva preveč govorili o krogih (zagotovo pa več kot sicer). 😉

Ko sem narisala srednjo vrsto krožnic (prosim, ne sodite moje spretnosti!), je madam pristavila, da bo zadevo dokončala kar ona sama. Nisem pa pričakovala, da bodo njene konkretno konkurirale mojim! Številke je potem narekovala Mici, zato si ne sledijo v splošno uporabljanem vrstnem redu.

4. Tisk

Da bomo ob slikanici tudi tiskali, sem vedela takoj, ko sem začela razmišljati, kako popestriti naše popoldneve. Iz papirja na metre, ki je nekoč (kje je že to!) ponosno ovijal enega od slovenskih prehrambenih izdelkov, sem zlepila velik krog. Pod prilepljenega na Micino omaro sva najprej položili reklamni papir za morebitne packe (eh, koga slepim, tu ni prostora za morebitnost), nato pa sem – postopoma – prinašala različne pripomočke za tiskanje, ki jih imamo vsi roki. Masažni valjček z ročajem. Tulec toaletnega papirja. Dlan. Pol krompirja. Gobico za pomivanje posode. Štampiljke. V bistvu bi lahko štempljali s čimerkoli. Uporabili sva tudi sončno rumeno akrilno barvo in belo (uporabljeno samo na rokah), ki je namenjena prav otroškim prstkom. V načrtu je sicer bila (tudi) rdeča, ampak kaj, ko ne gre vedno vse mojih zamislih. 😉

Kolateralna škoda? Nov vzorec tudi na najinih hlačah. (Ja. Tudi na mojih …)

5. Vaje za lažjo izgovarjavo

Vaš otrok že izgovarja črko r? Rrrrrrdeča žoga? Če ne, tudi Mici je ne, lahko skupaj urita spretnost jezička. Igrali sva se tako, da sem jaz pokazala, Mici pa je za mano ponovila. No ja. Prvič je bolj opazovala. In jezik kvečjemu potisnila iz ust. V drugo, čez kakšen dan ali dva, je začela ponavljati, vendar zelo nesigurno in samo približno. Šele v tretjem poskusu se je toliko sprostila, da je le pokapirala, kaj bi rada od nje. Zdaj pa – vaja dela mojstra.

Kaj vse sva počeli in kako?

Oblizujte si ustnice, najprej zgornjo, nato spodnjo, in tako krožite z jezikom. Jezik iztegnemo in ga hitro skrijem nazaj v usta. Poskušajte se z jezikom dotakniti nosu, brade. Z jezikom potujte po notranji strani zgornje vrste zob – od zoba do zoba in jih preštejte. Tleskajte z jezikom, kot bi oponašali topot konjskih kopit. S tresenjem ustnic oponašajte brnenje avta. Z jezikom se vzpenjajte od notranjosti zgornjih zob proti nebu. (Sicer pa pobrskajte po spletu, tam se vedno najde veliko idej.)

6. Prepoznavanje črk/besed

Ne. Svojega otroka ne posiljujem s črkami v smislu, da bi jih že morala brati in pisati (to vam tudi toplo odsvetujem, saj prehitevanje razvoja pač ne gre!), do neke mere pa jo le-te vseeno zanimajo. Sledim ji toliko, da je zadovoljna, njena vedoželjnost pa potešena. Zato posamezne besede pač pozna, prepozna pa tudi nekaj črk (A, I, O, M, P). Ker ji je (skrito) ime blizu, sva, recimo, raziskovali besedilo na desni: “Katero črko/ime prepoznaš v besedi LIZA?”

In če smo že pri črkah. Oni dan naju je mala miš oba z možem presenetila, ko je med čečkanjem na listek čebljala: “To je i, to je o”, obenem pa obe črki tudi napisala. Če ne bi bila zraven, ne bi verjela. Še manj, da je zraven narisala smeškota in naju na to, nasmejana do ušes!, tudi opozorila. (O in I najdete na fotografiji levo v spodnjem kotu, smeškota pa pri Micinem prstku.)

7. Sestavljanje kroga

Še vedno vztrajate pri branju? Samo še tole delim z vami.

Punci sem natisnila kroge in jih narezala – na dva ter na tri enako velike dele. Z velikim veseljem jih je sestavljala, potem pa še zalepila skupaj. Na koncu jih je še pobarvala, a ne preveč vzorno. 😉

Kar sem želela povedati, je to, da knjigo Rdeča žoga resnično lahko uporabljamo skoraj v nedogled. Potrebujemo le kako idejo ali dve, malo domišljije, a tudi precej časa. Tudi zato je ta zapis tako dolgo nastajal, pa še vedno nisem opisala vsega, kar sva scoprali.

Zdaj ste na vrsti vi. Kako ste se knjige lotili v vaši družini in kako je uspelo? Poročajte.