Prva knjižna izbira Pri Sofiji: Biba buba baja (ali Bibanke za najmlajše)

*Kategorija: 0 do 1 leto +

 Naša Mici je vrtec začela obiskovati s 13 meseci. Njena besedna plat sporazumevanja je bila še zelo okrnjena, medtem ko je bila za dogajanje okoli sebe precej dovzetna. Nekega dne, bilo je spomladi, v času “aprilskega” deževja (ki se je tisto leto raztegnilo na več mesecev pred aprilom in za njim), je tamala začela migati s prstki in govoriti “tipa tapa”. Z možem sva jo posnemala in ji dala vedeti, da jo slišiva, da želiva sodelovati v njeni komunikaciji, čeprav je nisva razumela. Nekaj časa sva si belila glavo, kaj naj bi njeno sporočilo pomenilo, nato pa le povprašala tudi njeno vzgojiteljico. Srčna ženska, res, nam je takoj natisnila izvod pesmice, ki so jo otroci spoznali v njenem varstvu. “Dežek pada tip, tip, tip …” Takoj nama je bilo vse jasno! Zvok dežnih kapelj je Mici spomnil na pesmico, ki jo je poslušala v vrtcu, šele doma pa se je opogumila in jo ponovila tudi naglas. :) Tako sem se prvič srečala z bibarijami Mire Voglar in še danes mi je žal, da mi ni prišla pod prste že prej. Je, kakor je. K sreči pa bibarije niso primerne samo za dojenčke, ampak so zelo učinkovite tudi pri malo starejših otrocih, ki lahko prevzamejo aktivnejšo vlogo pri samem izvajanju teh gibalnih pesmic.

DSC_0632

Kaj sploh so bibanke? Ene take posebne kratke pesmice, ob katerih se s prsti premikamo po otrokovih rokah in nogah, ploskamo, se izražamo z gibom. Zaradi nagajive ritmike in elementa igre so primerne za dojenčke od najzgodnejših mesecev naprej. S pomočjo bibank se starši s svojim otrokom začnejo sporazumevati. To sporazumevanje poteka na osnovni ravni, s pomočjo mimike obraza, dotika in ritmičnega zvoka, nato pa preraste v temelje za besedni, gibalni in glasbeni razvoj otroka.

Bibanke iz knjige Biba buba baja Mire Voglar so pripravne za različne priložnosti. Najprej se boste z dojenčki igrali in se z njimi povezovali. Ob tisti “naši” Dežek pada lahko kasneje z mlajšim otrokom poslušate škrebljanje dežja in z malo starejšim že posnemate krasne zvoke narave. Ko boste spreminjali ton glasu in ritem govora ob bibanki Medved stopa, bo malček spoznaval prvine glasovnega in gibalnega oponašanja različnih živali. Če imate otroka, ki ne mara določene hrane (ali je nasploh slab jedec), za mizo povabite lačno bibo (Biba je lačna) in v skupni obed bo takoj vnesla prijetnejšo klimo. Preverjeno. 😉 Ob bibankah boste tudi rajali, kuhali in, slednjič, male škratke uspavali. Naučile jih bodo poslušati, se sporazumevati in izražati, kar čutijo. Za nas starše pa so sploh koristni napotki zraven vsake pesmice, ki nam pomagajo krmariti med različnimi interpretacijami za različno stare otroke. Pesmarica in priročnik obenem. Takorekoč obvezno čtivo!

Koristne informacije o knjigi:

večji format, založba Mladinska knjiga, priznanje Zlata hruška

2 komentarjev

  1. Tanja Simonič says:

    Pozdravljena! Najprej naj povem, da z veseljem preberem vsak nov dogodek Pri Sofiji in še enkrat čestitke za odličen blog. Rada bi povedala svojo izkušnjo, ki smo jo imeli doma s knjigo Biba, buba, baja. Te knjige nisem prej poznala, spoznala sem jo Pri Sofiji in sem se odločila, da si jo v knjižnici izposodimo, kajti sama imam dve punci stari 6,5 in 2,5 let. Vedela sem da ju bo knjiga navdušila. Ko smo brali in se zraven igrali s prstki in rokami, sta se moji punci zelo razživeli. Celo tako, da sta si še dodatno izmišljevali nadaljevanje bibank, celo nastopali sta. Mi smo to brali zvečer in mi je bilo potem kar malo žal, ker to ni knjiga za pred spanjem. Otroci se zelo vživijo, ker je nekaj drugače od običajnega branja, ker zraven uporabljamo dele telesa. Pri nas sem potem kar nekaj časa porabila da sta se umirili za spanje. Tako da sem zelo vesela ker sem Pri Sofiji spoznala to knjigo in jo predstavila in približala svojim otrokom!

    • Vojka says:

      Tanja, pozdravljena. :) Prav vesela sem, da vam je bil knjižni izbor všeč, zelo dragocen pa je tudi opis, kako se je (oz. kako se ni) branje knjige obneslo pred spanjem. Take izkušnje pridejo nam staršem zelo prav. Tudi jaz opažam, da je za večerno branje bolje izbrati zgodbe, ki uspavajo. Najbolj se obnesejo tiste, ki jih otrok že pozna, sicer se tudi pri nas zgodi, da se Mici razživi, ker jo vse zelo zanima. 😉 Super, da sta tvoji punčki še nastopali, knjiga ju je morala res zelo pritegniti. Hvala, da si razmišljanje delila z nami. Pozdrav, V.

Dodaj odgovor