Prva izbira Pri Sofiji: Zelo lačna gosenica

*Kategorija: od 1 do 5 let

DSC_1409 (Medium)Pri Sofiji smo “bogatejši” za simpatično barvno posteljnino (v kateri se taveliki lahko stiskamo samo med večernim branjem, tamala pa celo noč), na knjižni polici pa je pri roki ujemajoča slikanica širokega formata. Zajela nas je mini invazija zelo lačnih gosenic. 😀 Če se slučajno sprašujete – knjige o gosenici nismo poiskali zaradi nove posteljnine. Splet okoliščin je bil spet takšen, da se je dan ali dva za knjigo v naš dom čisto po naključju v moji nakupovalni vreči pripeljala tudi posteljnina – zahvaljujoč “več kot fer” trgovini. Ne vem, kako postopate ostale mamice, ampak jaz vsak izdelek iz blaga najprej vržem v pralni stroj in operem. Sploh če vanj potem odevam otroka. Zato posteljnina na fotografiji tako lepo plapola v aprilskem vetru, ki jo je v pičlih nekaj toplejših popoldanskih urah tudi posušil.

 

Kaj smo brali? Slikanico Zelo lačna gosenica.

Katere ustvarjalne dejavnosti smo dodali? Pripravila sem štiri različne dejavnosti s pomladno tematiko, ki se jih Mici vedno rada loti:

  • “barvanje” natisnjenih rožic s plastelinom
  • izdelovanje gosenice iz plastelina in kosmate žičke
  • oblikovanje čebelice iz rolice toaletnega papirja
  • igranje pesmic s spomladansko tematiko na klavir

Kaj me je presenetilo (in navdušilo)? Mici je mehke kroglice iz plastelina tako spretno nanizala na kosmato žičko, da sem se prav čudila, kako so uspele ostati tako okrogle oblike. 😉 Da sploh ne omenim, kako se je lotila oči in jih na glavo pripopala tja, kjer v resnici morajo biti. Micino čudenje je bilo na višku, ko sva gosenico postavili ob knjižno junakinjo. Tamala je bila celih 5 ali 6 sekund tiho. Prav slišala sem brnenje v njeni glavi. Potem je dahnila, da glava ni rdeča. Ups! Poskusila sem se izmotati, da rdečega plastelina pač nimava (kar je bila grda, a ne zlonamerna laž!), in dejansko je uspelo. He he. :) Malo kasneje sem tudi pri pritiskanju na klavirske tipke ugotovila, da je za igranje instrumenta postala veliko bolj dojemljiva (pa bognedaj, da bi pri teh letih že morala biti!). Tako, kot sem se po tipkah s prsti lepo sprehajala jaz, je ponavljala tudi mala Mici – ki je sicer po klaviaturi znala tudi zelo lepo tolči … 😛

Fotodnevnik dogajanja:

DSC_1265 (Medium)

DSC_1289 (Medium)

DSC_1302 (Medium)

DSC_1304 (Medium)

DSC_1310 (Medium)

DSC_1324 (Medium)

DSC_1328 (Medium)

DSC_1350 (Medium)

 

Pa še nekaj vtisov o knjigi.

Krasna stvar pri Zelo lačni gosenici je to, da lahko knjigo uporabljamo na različne načine. Dovolimo ji, da nam ponudi to, kar nam v nekem trenutku ustreza, ostale segmente (vseh je kar nekaj) pa prihranimo za kdaj drugič. Ker je slikanica didaktično lepo zasnovana, lahko z njo spoznavamo živila, štejemo, se poglabljamo v razvojni krog metulja, na preluknjanih straneh lahko rekreiramo tudi prstke. Ponudimo jo torej lahko enoletniku, ki zvedavo vpija nova poimenovanja (sploh hrane, ki jo šele dobro spoznava), ali štiriletniku, ki je navdušen nad procesi v naravi. Enostavno – ena a. Ena taboljših zlatih hrušk. :)

 

Koristne informacije o knjigi:

večji (širši) format, založba Mladinska knjiga, malo besedila, preproste, a barvno živahne in izvirne ilustracije, priznanje Zlata hruška

2 komentarjev

Dodaj odgovor