*Kategorija: od 3 do 8 let

Če dobro odpreš  oči, ugotoviš, da po svetu tekajo in skačejo otroci dveh vrst. Taki, ki so srčkani in prikupni, vedno nasmejani in ustrežljivi. Pravi nezahtevni sončki, da se jim težko upreš. Ki odraščajo brez skrbi, delujejo lahkotno in nagonsko ter uživajo v vsem, kar jim življenje prinese nasproti. Potem pa so tudi taki, ki jih objemata togost in zakrknjenost.  Zdi se, da se le redko nasmehnejo. Da se čisto preveč pritožujejo. Ker bolj malo govorijo, imaš občutek, da so slabe volje ali da (po vsem skupaj sodeč) očitno nisi prava družba zanj. Navezovanje stikov jim ne gre najbolj od rok, ker se bolj kot z ljudmi ukvarjajo z rojenjem svojih vedno na polno delujočih misli. A je vse to le prvi vtis o otroku. Zagotovo se prvi znajo tudi razjeziti, drugi pa svojo toplo stran pokažejo, ko začutijo, da so v varnem okolju. In vendar – kako bogokletna misel! – ene vzljubiš veliko bolj zlahka kot druge …

Veliko potrpljenja in ljubezni pa vendar potrebujejo oboji – predvsem takrat, ko začnejo odstirati lastna hotenja in na novo odkrite potrebe ter se začnejo razvijati v samostojno osebnost. V navalu jeze lahko pričakujemo nepričakovano. Bobek, recimo, je kar pobegnil. Aja, kateri Bobek? Tisti, ki je pred leti našel barčico in v njej po jezeru popeljal še miško, žabico, zajčka …  (Anja Štefan, Bobek in barčica). Štefanova je s knjigo iz leta 2006 ustvarila čudovito večno aktualno pravljico o pomenu prijateljstva in naša mala Mici jo je pred leti z veseljem naselila na lastno knjižno polico. S čisto svežo zgodbo o tem istem Bobku, ki je vmes malo zrasel, hja, zrasla pa je tudi njegova volja, je nastala slikanica Bobek in zlate kokoši.

V ospredju zgodbe je deček, tipičen pobič – radoveden, nekoliko svojeglav, ravno v obdobju, ko začenja uveljavljati lastno voljo, tak z veliko domišljije, a tudi ravno dovolj poguma, da se odpravi od doma v neznano. Tam v gozdu, tem nepredvidljivem svetu, kjer se dogajajo same zanimive stvari, ga nepripravljenega prestreže pravljično obarvana pustolovščina z zlatimi kokoškami. Čeprav rahlo nezaupljive, so tudi (čisto po materinsko) zaščitniške in mu v stilu dobrih vil podarijo tri želje. Bobek jih smotrno porabi, vmes pa ugotovi, da se je njegova jeza polegla in da ne glede na vse nikjer ni tako, kot je doma …

Zgodba o odraščanju in iskanju. O potovanju, ki se začne in konča tam, kjer je srce – v krogu družine. Mici je slikanica všeč. Mljaska že samo ob pogledu na platnice, s katere se smejejo gozdne robide. Najbolj všeč so ji seveda jajca – ker izpolnijo vsako željo. Če bi jih kokoške dale njej, pravi, bi si zaželela tole: 1. Da bi čim prej šli na morje. 2. Da bi zvečer lahko prebrali 73 pravljic za lahko noč. 3. Da bi imela piknik v gozdu – z mravljami in ptički in svojimi prijatelji. Včasih je otroška domišljija brezmejna, spet drugič pa zelo konkretna. 😀 Mene je srečanje s pravljičnimi kokoškami poneslo v zgodnje otroštvo, ko sem lovila piščančke, za zajtrk jedla domača mehko kuhana jajčka in težko čakala tiste dni, ko smo v zamrzovalnik zlagali piščančjo ozimnico, saj sem radovedna kukala, kakšna presenečenja bo teta privlekla iz očiščene mlade kure …

Ker so pred nama počitnice, sva z Mici po prebiranju slikanice kramljali o tem, kako bi lahko fino, ustvarjalno in prijetno preživeli kak počitniški dan ali dva. Nastal je spodnji seznam. Morda pride prav še komu. Na plan z idejami, če se tudi vi spomnite še kake zanimive!

Počitniški načrt, ki vključuje kokoši in jajca:

• obisk sosedinih kokoši
• peka peciva, ki vključuje učenje lomljenja jajc
• priprava kosila, ki vključuje paniranje (koščkov mesa, zelenjave …)
• nakup očiščenih domačih piščancev z drobovino in učna ura kokošje anatomije
• risanje kokošk (zadnje čase me Mici večkrat prosi, naj ji pokažem, kako se kaj nariše)
• iskanje in primerjanje peres (ni nujno, da so samo kokošja)
• obisk knjižnice in iskanje slikanic na temo KOKOŠKE (zaenkrat poznava in priporočava Vzleteli smo! in Kokokoška Emilija)
• pisanje z gosjimi peresi – kot včasih, ko so jih namakali v črnilo

Koristne informacije o knjigi:

večji format, trda vezava, ilustracije Polone Lovšin, založba Mladinska knjiga, 2017