Med urejanjem skupine Z otroki beremo kakovostne knjige se mi je porodila ideja: zbrala bom vtise o pomenu branja. Nastala je osnova za mini intervju, le še vsebino mu je bilo potrebno dati.
Za rokav sem najprej pocukala gospo Tilko Jamnik. Tisto (upokojeno, a polno energije in življenja) magistro bibliotekarstva, ki predstavlja knjige s takšnim žarom, da se je ne naveličaš poslušati. Tisto strokovnjakinjo na področju mladinske književnosti in branja, ki je lani – prva iz Evrope, mimogrede – prejela priznanje Maryann Manning »za vseživljenjsko delo, predanost ter izjemne dosežke na področju pismenosti«. Na Facebooku neumorno promovira kakovostne knjige pod sliko simpatične deklice na kupu čtiva. Takole pravi.
- Kakšno vlogo pri odraščanju otroka igrajo oz. naj bi igrale knjige/branje?
Vsi vemo, da branje bogati otrokov besedni zaklad, toda ne spodbuja le jezikovnega razvoja, ampak tudi intelektualni, čustveni, domišljijski, socialni …, skratka, branje spodbuja otrokov vsestranski razvoj!!! Zato mu beremo in se pogovarjamo z njim vse od rojstva dalje, vsak dan vsaj nekaj minut oz. toliko, kot si želi otrok … in starejši je, več branja si želi. Ker so knjige za mlajše otroke slikanice, na otroka učinkuje tudi lepota ilustracije, kar spodbuja razvoj njegovega estetskega občutka. Z branjem ga uvajamo v svet leposlovja in znanja na vseh področjih, obenem pa se poglabljajo čustvene vezi med otrokom in osebami, ki mu berejo. Toda družinsko branje ni izjemnega pomena le za otroka, ampak spodbuja pismenost vseh družinskih članov. Zato v vrtcih in knjižnicah spodbujamo družinsko branje z različnimi oblikami t. i. »predšolske bralne značke«.
- Dandanes vsi veliko beremo – predvsem informacije na spletu (novice, bloge …, tudi tiste o knjigah). Ali je torej potrebno brati še knjige?
Vsekakor! Branje tiskanih knjig je bolj po meri otroka in slehernega bralca, praviloma počasnejše in bolj poglobljeno, brez motečih reklam in vsega, kar nam nudi branje na spletu. Predvsem leposlovje naj bi brali v knjigah in branje leposlovja je nujno potrebno, ker nam omogoča vživljanje v različne zgodbe, v različne čase in kraje, v zgodbe drugih ljudi, spodbuja empatijo in kritično razmišljanje … branje leposlovja nas spodbuja k razmišljanju o življenju in svetu in ne nazadnje o samem sebi.
- Kako bi definirali kakovostno knjigo za otroke?
Kakovostna knjiga za otroka obravnava temo primerno njegovi starosti, njegove spoznavna, estetska in etična komponenta so uravnotežene, je jezikovno dovršena, dobra otroška knjiga ima vse kakovostno – besedilo, ilustracijo in oblikovanje.
- Katera slovenska knjiga bi ustrezala temu kriteriju?
Joj, kakovostnih knjig za otroke je res veliko, težko je izbrati le en naslov. Priporočam uporabo Priročnikov za branje kakovostnih mladinskih knjig (https://www.mklj.si/prirocnik#.XxXnvntxdPY), ki jih vsako leto pripravi Pionirska, center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana, za sprotno produkcijo mladinskih knjig pa njihov Knjigometer (https://www.mklj.si/knjigometer#.XxXoL3txdPY). Dobrodošli so književni napotki v otroških in družinskih revijah in profili na internetu, kot je npr. »Z otroki beremo kakovostne knjige«, kjer uporabniki morda ne priporočajo res samo kakovostne knjige, ampak to so praviloma priporočila staršev, ki so imeli dobre izkušnje z določenimi knjigami, otroci so jih dobro sprejeli in se odlično odzvali nanje … in tovrstne informacije so izredno dragocene, gre namreč za dragoceno izmenjavo mnenj. Nazadnje naj omenim, da je na domači strani Bralne značke https://www.bralnaznacka.si/ seznam za predšolsko in zgodnje šolsko obdobje (s katerim spodbujamo družinsko branje) in Priporočilnica, kjer so predstavljene tudi knjige za mlajše otroke.
- Kdo naj izbira knjige za skupno branje – starš ali otrok? Zakaj?
Najbolje je, če jih izbirata oba skupaj, brž ko je otrok že dovolj star, da gre v knjižnico in knjigarno s staršem, torej nekako od pol leta otrokove starosti, tedaj ga že peljemo v vozičku s seboj, mar ne? Tako starš upošteva otrokov izbor, mu svetuje …, otrok se navadi na to, da knjige izbira glede na svoj okus in zanimanja, starš mu lahko svetuje bolj kakovostne knjige itd. Otrok se navadi na knjižnico in knjigarno, izposojo in nakup, spozna ogromno ponudbo knjig. Skupno izbiranje knjig je tudi užitek tako za otroka kot za starša. V knjižnici in knjigarni lahko skupaj kakovostno preživita kar nekaj časa.
- Ali obstaja “recept” za vzgojo otroka, ki bo (z veseljem) bral?
Ma, ni enega kratkega recepta, ampak, ja, več možnosti, da bo otrok bral, je, če mu beremo od rojstva dalje, mu omogočimo različna bralna gradiva s področij, ki ga zanimajo in so mu všeč, z njim skupaj uporabljamo ustrezne priročnike ob različnih priložnostih … in seveda, da tudi sami beremo, da smo mu bralni zgled. Branje ni le nekaj, kar počnemo z otrokom v predbralnem obdobju, ni le učenje branja v šoli, ampak je nujno potrebna vseživljenjska dejavnost. Branje leposlovja pa nam nudi užitek in nas bogati. Navduševanje otroka za branje je zelo kompleksno, o tem obstaja precej strokovne literature, meni je všeč priročnik Nancy NEWMAN: Vzgajanje strastnih bralcev: 5 preprostih korakov do uspeha v šoli in življenju (Maribor: Hiša knjig, Založba KMŠ, 2017), ki ponudi »pet receptov«, toda na str. 191. 😉