Verjetno sem že kdaj omenila, da je naša frkljica nora na lutke. Sofijino družinsko lutkovno gledališče zato šteje kar nekaj članov. Imamo lutke, ki jih animiramo s celimi rokami, druge s posameznimi prsti, marsikaj smo tudi že izdelali, vse pa služijo svojemu namenu. Pogosto se gremo gledališče kar tako – ker je zabavno. Včasih lutke uporabljamo med branjem (tako zanimivo znajo pripovedovati!) ali po njem, ko želimo že slišano zgodbo predstaviti malo drugače. Seveda nas vedno tudi malo zanese in ustvarjamo po svoje, junaki pa se tudi nikoli ne pritožujejo, da so se znašli v napačni pravljici. 😉
Iz šolske prakse vem, kakšen učinek imajo lutke na otroke, zato smo jih kar hitro vključili v naš vsakdan. Če se prav spomnim, smo si jih najprej začeli natikati na prste. Te prstne lutke so tako majhne, da so bile obvladljive tudi na Micini drobni roki. Ko je naša punca pokazala zanimanje za tovrstno igro, smo jih dobili od fantka, ki jih je že prerasel.

Ker so postale priljubljena igrača, smo družino lutk počasi začeli večati. Dinozavru, ki ga je prinesel občinski dedek Mraz, se je pridružila miš v predpasniku. Da bi okrepili človeško populacijo, sem prinesla domov dedka, kmalu pa smo naročili še čisto simpatičnega volka. Del stalne zasedbe je postala tudi bela muca – ampak ta projekt vam opišem kdaj drugič.

Pri približno dveh letih je Mici vzljubila tisto zaresno lutkovno gledališče. Prav prijetno je bilo videti otroka, ki ima sicer “kršele v riti” in je ves čas v pogonu, kako budno spremlja dogajanje na odru! (Samo za ilustracijo in primerjavo – najin prvi (in zaenkrat zadnji) obisk otroškega kino vrtička se je zaključil dve minuti po predvajanju uvodnih reklam.) Pred velikim odrom je bila prvič še zadržana in tudi aplavzu se ni pridružila, igro ali dve kasneje pa je Mici že veselo sodelovala. Zadnja predstava, ki smo si jo ogledali vsi trije člani, je bila več kot odlična Mojca Pokrajculja Lutkovnega gledališča Ljubljana – v Mici je sprožila največ občudovanja in navdušenja. Resnično prevzela jo je tudi tista o Vidku in novi srajčici, ki jo uprizarja Lutkovno gledališče FRU-FRU. Domiselna scena in krasna izvedba!

Čisto zares – odkar obiskujemo ta kulturni hram, za domače uprizoritve ni več dovolj dobro vsako prizorišče. Lutke potrebujejo oder (oziroma provizorično zaslombo), gledalec pa svoj sedež. Hvala bogu je naša sedežna dovolj prilagodljiva. Luštno, kako navihanka v dveh minutah pripravi vse potrebno za predstavo (medtem ko marsikatera druga stvar zahteva veliko več prigovarjanja). 😉

V naših predstavah je Mici večinoma gledalka, zasidrana na udoben vzglavnik, včasih pa tudi aktivno sodeluje v programu. Če se pokaže potreba po točno določenem liku, vključimo tudi druge živali, ne glede na to, ali gre za lutke ali le za navadne plišaste prijatelje. Ste opazili, da se otrok včasih lažje pogovarja z lutko kot z resnično osebo? In njihov pozitiven vpliv se tukaj nikakor ne konča.

Za kaj uporabiti lutke?

• lutke otroka motivirajo za branje (doma, v vrtcu, v šoli)
• lutke v otroku motivirajo verbalno izražanje
• lutke v otroku spodbujajo občutek za gibalno izražanje
• lutke so pripomoček za razvoj fine motorike (pri najmlajših, pri otrocih, ki imajo težave z motoriko in/ali s koordinacijo, pri otrocih s posebnimi potrebami)
• lutke otroka nagovorijo in mu pomagajo, da se lažje odpre

Zakaj uporabiti lutke?

• ker lutke razvijajo domišljijo in ustvarjalnost
• ker otrok med rokovanjem z lutko, ki se prikloni, skače in se obrača, koordinira gibanje posameznih delov telesa
• ker otrok lutke z veseljem tudi izdeluje, pri tem pa prav tako razvija fino motoriko (risanje, rezanje, lepljenje, zapenjanje gumbov ipd.)
• ker lahko s pomočjo prstnih lutk pri otroku razvijamo simetrijo gibanja (tudi s pomočjo opazovanja gibov lutke/roke v ogledalu)
• ker otrok z lutko razvija orientacijo na telesu in v prostoru (kaj je nad, pod, levo, desno, med)
• ker so didaktična in terapevtska igrača

In če ne najdete nobenega “pravega” razloga za posvojitev lutke ali dveh, jih otroku približajte že zato, ker so zabavne, ker na male obraze takorekoč vedno privabijo smeh, ker so tako “preprosta” igrača in vendar omogočajo številne možnosti za razvoj kreativnosti vašega otroka.

*Prva izbira Pri Sofiji?

Ko v roke vzamemo lutke, držimo pripomoček z močnim vplivom in na pol čudežno močjo. V sebi nosijo razvojni, vzgojni, terapevtski in motivacijski potencial.