Jiba, jaca, jak ali (logopedski) dnevnik male Jotke – 3

3. dan

Sive lase dobivam! Pa ne zaradi l-ja in količin sladkorja, ki smo ga frajli z najboljšim namenom (da bi končno slišali ta zloglasni l) mazali na nebo za zgornjimi zobmi … Joti si jih rada ščetka (glavni adut je broženje po vodi), zato pri tem ne kompliciram preveč. Da se mi svetlika okoli ušes, sem opazila, ker s tamalo zadnje čase pogosto stojiva pred ogledalom. Če noče gledati mene v usta, pa naj opazuje sebe, to bo gotovo bolj zabavno, sem si mislila. Malo se spakujeva in reživa – tudi to je potrebno za dodatno motivacijo, ki je, roko na srce, punca nima ravno veliko. Pa tudi koristno je bilo! Ta naša mala Jotka si je končno uspela polizati zgornje zobe po zunanji strani – od leve proti desni in nazaj. Ne morem verjeti, da sva za to porabili skoraj mesec dni! A očitno ji res ni bilo jasno, kaj bi rada od nje. Tako je bilo, recimo, tudi pri h-ju na začetku besed. Še nedolgo nazaj me je po vrtcu mala vsak dan prosila, naj se ustaviva še v Foferju. Kot da napake sploh ni opazila. Najprej sem preverila, ali morda enostavno ne loči med obema glasovoma, a s tem ni imela težav. Prav tako ni nič narobe z njenim sluhom (čeprav se zgodi, da me kdaj ne sliši – recimo, ko se je treba spraviti v posteljo). Tako sem poskusila z ogledalom. Joti, poglej v ogledalu. Ko rečem h, mojih zob ne vidiš, usta pa so malo našobljena in malo odprta. Vidiš? F pa izgovorim tako, da zgornje zobe prislonim na spodnjo ustnico in zrak izpihnem. Potem je naenkrat šlo. Samo povedati in pokazati ji je bilo treba. In to v pravem trenutku, ko je bila pripravljena slišati, ne samo poslušati .. Ah, triletniki!

 

mala jotka

Spoznanje, da ima moj otrok težave z motoriko jezika, me ni vrglo s tira (še dobro, ker bi tako mogoče zahtevala več in prej, kar bi pri otroku lahko imelo nasproten učinek), je pa me prepričalo, da sem domov prinesla karte s slikami za razgibavanje govoril. V bistvu ponavljaš lege in gibe jezika, kot je narisano na karticah. Včeraj sva z Jotko kazali jezik ena drugi, danes ga bova stegovali pred zrcalom. Med jezičnim miganjem vadiva tudi, kako čim manjkrat uporabiti izgovor Ne znam! Zadnje čase je pogosto na Jotkinem repertoarju, sploh ko je utrujena. Zato ne forsiram, ampak bučko raje povabim na peko piškotov. Takih, pomočenih v čokolado. To je vedno dobra ideja – za motoriko prstov in motoriko jezika. 😀

 

P. S.: Razgibavanje jezika s karticami je potekalo nekako tako:

DSC_8650 (Large)

DSC_8604 (Large) DSC_8607 (Large) DSC_8621 (Large)  DSC_8626 (Large)

 

 

2 komentarjev

  1. Ana TT says:

    Pozdravcek
    Zanimivo je spremljati napredek pri izgovorjavi :) meni se zdi kar hiter :) kje pa se dobi kartice, oziroma kako se jim reče?
    Hvala!

Dodaj odgovor