V želji približati knjigo otrokom vedno znova naletim na vprašanje, ali je branje res tako zelo življenjsko pomembna stvar. Ja. Pa ne gre le za to, da je knjiga zakladnica znanja. Nepogrešljiva je zato, ker širi obzorja bralca v neslutenih razsežnostih in prispeva k njegovemu napredku tako pri govoru, poslušanju kot tudi pri pisanju. To pomeni, da pomaga razvijati vsestransko pismenost, ki pa je eden ključnih dejavnikov za doseganje osebnega in družbenega uspeha. Če to v današnjem svetu ni življenjsko pomembna stvar, potem morda ne razumem ustroja sodobnega sveta.

Ker pa verjamem v to, kar počnem, vem, kako pomembno je, da prava knjiga najde svojega bralca ob pravem času. Otroci so tako različni in njihovo doživljanje je izrazito individualno. Medtem ko eni malčki z veseljem prisluhnejo pravljici, so drugi bolj naklonjeni zgodbi iz vašega otroštva ali pripovedi o naravnih pojavih. Izbira knjige naj bo zato vedno prilagojena posameznemu otroku.

Za lažjo odločitev, katera knjiga bo najprimernejša, imejte v mislih naslednje kriterije.

1. Knjiga naj ustreza otrokovi starosti oziroma razvojnim sposobnostim. Mlajšim in manj zainteresiranim ponudimo knjige z malo besedila in knjige, ki so jezikovno enostavne.*
2. Knjigo izberite glede na otrokove interese, potrebe, razpoloženje. Predšolske otroke praviloma pritegnejo teme, kot so otroštvo, družina, prijateljstvo, dojemanje čustev. Če jim dovolimo, da knjige izbirajo (tudi) sami, to dodatno spodbuja njihovo motivacijo.
3. Knjiga naj bo kakovostna. V knjigi ni ključni le vzgojni moment, pomembneje je, da besedilo in ilustracija nosita spoznavno in etično vrednost.
4. Knjiga naj spodbuja otrokovo estetsko doživljanje. Taka knjiga je obogatena s prepričljivimi ilustracijami, ki otroku pomenijo spodbudo za odkrivanje novih vsebin, z njimi pa (dolgoročno gledano) razvija in bogati tudi lastne ustvarjalne vzgibe. Med slovenskimi ilustratorji so v sam vrh uvrščeni: Marlenka Stupica, Anka Gošnik Godec, Marjanca Jemec Božič, Jelka Reichman, Marjan Manček, Silvan Omerzu, Lila Prap, Maša Kozjek idr.
5. Knjiga naj prinaša odgovore na težave, s katerimi se otrok sooča. Če se bo pokazala potreba za tovrstno literaturo, boste našli lepo bero zgodbic, ki otroka spodbujajo k obisku zobozdravnika, sprejemanju novega bratca/sestrice, vstopu v vrtec ipd.

* Zanimivost: V nekem besedilu prof. Dragice Haramija sem zasledila podatek, da otrok zmore v povprečju poslušati približno toliko strani besedila, kot ima let.

Kljub vloženemu trudu pa morda niti najbolje ocenjena knjiga ne bo prišla v poštev za vašega otroka. Vsak seznam s priporočilnim naborom čtiva je zato namenjen zgolj za orientacijo. Ta pa je vselej dobrodošla – sploh če knjižni okus malčka šele spoznavamo. In če je tako, je na vas, da mu ponudite najboljše, kar mu lahko.

Malčke med približno 2. in 5. letom starosti lahko, recimo, seznanite z odlično slovensko produkcijo. Na mojem seznamu petih nepogrešljivih slikanic so se znašli: brezčasna Muca copatarica, vzgojna Zvezdica Zaspanka, priljubljen Pedenjped, (katerakoli) zbirka vedno aktualnih pesmic Anje Štefan in izjemna Moj dežnik je lahko balon. Slednja je morda celo moj skriti favorit, saj je sporočilno zelo bogata, z aktivno junakinjo (ki se ne prepušča kritiki, samostojno išče rešitve in za lastno zadovoljstvo ne potrebuje drugega kot “navaden” dežnik) pa navdihuje slehernega bralca. In – ne. Bolj razmišljam o tem, manj verjamem v “spolno” ločevanje knjig za najmanjše bralce (ki so v resnici šele poslušalci). Jelka, recimo, je morda res dekliški lik, a se lastnih težav z izgubljeno igračo loti čisto po “moško” – brez joka in nemočnega čakanja na rešitev. Kakšno moč nosijo književni junaki v sebi in kako se odzivajo na svet, v katerem se znajdejo – to je tisto, kar določa aktualnost zgodb, ne glede na spol razvijajočega se bralca, ki jih je vzel v roke.

Zgornje slikanice sodijo med klasična (kanonska) besedila, ki jih je z odprtimi rokami sprejelo že več generacij otrok in so preverjeno dobra izbira. Nikakor pa ne smemo zapostaviti kakovostne sodobne literature. Pri izbiri teh so nam vodilo lahko nagrade, ki jih vsako leto podeljujejo najboljšim slovenskim mladinskim delom – nagrada Kristine Brenkove za najlepšo slovensko slikanico, priznanje zlata hruška, Levstikova nagrada, večernica.

*Prva izbira pri Sofiji?

Knjige izbiramo glede na interes in individualne sposobnosti malega bralca. Naša izbira pa naj bo kakovostna, saj bo tako v največji meri omogočala otrokov vsestranski napredek.